IZREK
Člen 221i Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 178/21 – popr.), kolikor se nanaša na sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave iz razlogov po 2. točki prvega odstavka navedenega člena, je v neskladju z Ustavo.
Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do odprave ugotovljene protiustavnosti lahko delničarji insolventnega dolžnika, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala dolžnika, vložijo pritožbo zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave, izdan iz razlogov po 2. točki prvega odstavka 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v roku 15 dni od objave navedenega sklepa na spletni strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti.
Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 4. 3. 2021 se zavrže. Zoper ta sklep lahko pritožnica vloži pritožbo v roku 15 dni od vročitve te odločbe.
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 51/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020, zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 52/2021 z dne 17. 2. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 16. 12. 2020 in zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 95/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 13. 1. 2021 se ne sprejme.
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 96/2021 z dne 10. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. St 2024/2020 z dne 27. 1. 2021 se zavrže.
Ustavna pritožba zoper sklepa predsednice Okrožnega sodišča v Celju št. Su 101/2021 z dne 21. 1. 2021 in št. Su 157/2021 z dne 2. 3. 2021 se zavrže.
Ustavna pritožba se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Zoper odločitev sodišča prve stopnje o predlogu upniškega odbora ali upnika, predlagatelja postopka prisilne poravnave, za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upniški odbor ali upnike delničar nima pritožbe na podlagi 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kljub temu da mu je s tem odvzeta pravica odpoklicati oziroma razrešiti člane nadzornega organa in imenovati nove. Zaradi zelo intenzivnega zožujočega učinka izpodbijane zakonske določbe, ki stranki, ki ni zadovoljna z odločitvijo prve stopnje in ki bi sicer za pritožbo imela pravni interes, pritožbo ali drugo pravno sredstvo v celoti odreka, je njen učinek treba razumeti kot poseg v človekovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
Za navedeni poseg je podan ustavno dopusten cilj. Cilj, ki je v dodatni okrepitvi upravičenj upnikov v postopkih finančnega prestrukturiranja, namreč zasleduje temeljni cilj samega postopka prisilne poravnave, ki je v izvedbi učinkovitega finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika in v zagotovitvi upnikom ugodnejših pogojev za plačilo njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Vendar pa ukrep izključitve pritožbe delničarja zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje dolžnika ni primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja. Te cilje je mogoče doseči s prenosom pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upniški odbor ali upnike, sama izključitev pritožbe zoper tak sklep pa glede na njeno nesuspenzivnost v postopkih zaradi insolventnosti in zelo kratek rok za odločanje o njej v bistvu ne pripomore posebej k uresničitvi navedenih ciljev. Ustavno sodišče je zato ugotovilo neskladje 221.i člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju s 25. členom Ustave, kolikor se nanaša na sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave iz razlogov po 2. točki prvega odstavka navedenega člena.
Izpodbijani akt ni posamičen akt, s katerim je bilo odločeno o pritožnikovi pravici ali obveznosti, zato ustavna pritožba zoper takšen akt ni dopustna.
Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže, če jo je vložila neupravičena oseba.
Ustavno sodišče zavrže ustavno pritožbo, če zoper izpodbijani posamični akt niso izčrpana vsa redna in izredna pravna sredstva.
Ustavno sodišče zavrže nedovoljeno ustavno pritožbo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.