na dokumentu
Portal TFL
VSK sodba II Kp 45741/2012 - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog - kaznivo dejanje razžalitve - subjektivna žaljivost za p...
SODIŠČE
Višje sodišče v Kopru
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
19.2.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSK sodba II Kp 45741/2012
INTERNA OZNAKA (*)
VSK0006188
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - resničnost žaljivih dejstev kot izključitveni razlog - kaznivo dejanje razžalitve - subjektivna žaljivost za prizadeto osebo - kazen zapora
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi obtoženega M.L. se deloma ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se
- kaznivo dejanje pod točko 1 opredeli kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 in obtožencu na podlagi drugega odstavka 158. člena KZ-1 v okviru izrečene pogojne obsodbe, določi kazen 1 (en) mesec zapora,
- v odločbi o kazenski sankciji tako, da se v pogojni obsodbi določena enotna kazen zniža na 2 (dva) meseca in 5 (pet) dni zapora,
medtem ko se v ostalem pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
- kaznivo dejanje pod točko 1 opredeli kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena KZ-1 in obtožencu na podlagi drugega odstavka 158. člena KZ-1 v okviru izrečene pogojne obsodbe, določi kazen 1 (en) mesec zapora,
- v odločbi o kazenski sankciji tako, da se v pogojni obsodbi določena enotna kazen zniža na 2 (dva) meseca in 5 (pet) dni zapora,
medtem ko se v ostalem pritožba kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.
JEDRO
Po ustaljeni sodni praksi (npr. sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 115/2008 z dne 8.1.2009) je razlika med razžalitvijo in žaljivo obdolžitvijo v zmožnosti dokazovanja določenega objektivnega in subjektivnega stanja ali dejstva, ki je subjektivno sicer žaljivo za prizadeto osebo. Trditev o neumnosti in o resnih osebnostnih motnjah to gotovo je, saj laično vzeto predstavlja umsko in vedenjsko prizadetost oseb, ki so zaradi teh lastnosti tako ali drugače stigmatizirani v okolju. Kadar pa je ta zatrjevana le posplošeno, ne da bi bila trditev o osebnostnih motnjah podkrepljena s konkretnimi dejstvi potem dokaz resničnosti niti ni smiseln.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.