TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Iz sklepov uprave družbe ne izhaja, da bi šlo pri spornih izplačilih le za prvi del regresa in da je predviden še en obrok. Kot namreč pravilno pojasni prvostopni organ, mora biti višina regresa za letni dopust vnaprej določena, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata in likvidnosti družbe, kar zagotavlja iztožljivost izplačila. Pravica delavcev do zneskov izplačanih v mesecu decembru posameznega meseca, ni bila določena ali vsaj določljiva, zato delavci te pravice niso pridobili. Regres je bil izplačan v aprilu 2011 oz. 2012, tožnik pa ni izkazal izgube v preteklem letu, kot tudi ne, da bi izplačilo regresa v dogovorjeni višini ogrozilo obstoj tožnika ali povzročilo izgubo zaposlitve delavcev, zaradi česar bi bilo potrebno izplačilo regresa z zamikom ali v več obrokih oziroma v nižji višini. Da ni šlo za izplačilo drugega dela regresa kaže tudi to, da so do izplačila po sklepih uprave upravičeni vsi, ki so bili na določen dan zaposleni pri tožeči stranki, v enaki višini. To pa je v nasprotju s četrtim odstavkom 131. člena ZDR.