TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Ožji družinski člani - pravica do odkupa stanovanja
Vprašanje:
Prejšnji imetnik stanovanjske pravice je pred kratkim umrl. Z njim še
ni bila sklenjena najemna pogdoba, saj je v času uveljavitve
stanovanjskega zakona prebival v domu za upokojence. V tem času so v
stanovanju bivali kot podnajemniki njegovi daljni sorodniki. Eden
izmed otrok pokojnega imetnika stanovanjske pravice je vložil zathevo
za odkup stanovanja, na katerem je imel pokojni oče stanovanjsko
pravico.
Ali mora lastnik stanovanja skleniti kupoprodajno pogodbo?
Odgovor:
Ožji družinski član prejšnjega imetnika stanovanjske pravice lahko
sklene kupoprodajno pogodbo za stanovanje, če prejšnji imetnik
predloži svoje pisno privolitev k sklenitvi take pogodbe (1. odst.
117. čl. stanovanjskega zakona, Ur.l. RS, št. 18/91-1). Če imetnik
stanovanjske pravice umre, preden je podal tako pisno privolitev
oziroma preden je sklenil kupoprodajno pogodbo sam, pridobi pragvico
skleniti kupoprodajno pogodbo zakonec ali oseba, s katero je imetnik
stanovanjske pravice živel v dalj časa trajajoči življenjski
skupnosti oziroma drug ožji družinski član (2. odst. 147. člena
navedenega zakona).
V konkretnem primeru je sicer prejšnji imetnik stnaovanjske pravice
prebival v domu za upokojence, toda očitno je obdržal stanovanjsko
pravico, saj se tej pravici ni odpovedal, tako kot je to predvideval
1. odst. 64. čl. zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št.
35/82 in 14/84). Prav zaradi tega je ob smrti imetnika stanovanjske
pravice pridobil pravico do sklenitve kupoprodajne pogodbe (to
pravico bo lahko realiziral do 19.10.1993) njegov otrok oziroma drug
ožji družinski član.
Če gre za več upravičencev, potem se morajo sporazumeti, kdo bo
zahteval odkup stanovanja, saj pravica očitno ni vezana na dedovanje,
ali vsaj nujno ni povezana s sklepom o dedovanju. Zato menimo, da bi
bila rešitev v primeru spora med ožjimi družinskimi člani le v tem,
da bi vsi nastopali kot kupci in kasnejši solastniki stanovanja. Pri
tem pa ima zakonec oziroma oseba, s katero je živel imetnik
stanovanjske pravice v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti,
prednostno pravico pred ostalimi ožjimi družinskimi člani, kar izhaja
iz navedene zakonske določbe.