TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se prisojeni znesek plače iz naslova plačila nadur zniža na znesek 2.568,53 EUR bruto (namesto zneska 3.317,89 EUR bruto),

višji zahtevek iz tega naslova (za obračun zneska 749,36 EUR bruto in plačilo ustreznega neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 4. 2015 do plačila) pa se zavrne;

- v V. točki izreka tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, zniža na znesek 243,60 EUR (namesto zneska 362,12 EUR).

II. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožnica je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 75,28 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka zakonsko obveznih evidenc o delovnem času delavca ni vodila oziroma, jih sodišču ni predložila. Dokazno breme o številu opravljenih ur je na tožnici, ki je predlagala ustrezne dokaze, vključno s svojo izpovedjo, na podlagi izvedenih dokazov, ki jih tožena stranka ni uspela ovreči le s pavšalnimi trditvami o kompenzaciji, brez konkretnih podatkov o opravljenem delu in delovnem času, pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obseg opravljenega nadurnega dela v spornem obdobju, ki ga tožena stranka tožnici ni plačala.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se dodatek za delo ob nedeljah in dodatek za delo preko polnega delovnega časa ne izključujeta.