TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni v prvem odstavku IV. točke izreka tako, da se znesek 7.700,00 EUR zniža na znesek 5.500,00 EUR, višji zahtevek pa se zavrne.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Razlog za očitana ravnanja tožnika niso njegova nezmožnost oz. premajhna zmožnost za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela. ZDR-1 določa, da delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved (člen 83/2). Eden od razlogov za redno odpoved je tudi razlog nesposobnosti (2. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Dokazno breme za obstoj odpovednega razloga je na delodajalcu (člen 81/1 ZDR-1). Ker toženka v tem sporu obstoja zatrjevanega odpovednega razloga ni dokazala, iz izvedenih dokazov pa očitno kaže na obstoj krivdnega razloga, je prvostopno sodišče zakonito zaključilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Tožnik je kršil svoje delovne obveznosti, zaradi katerih bi mu toženka lahko podala redno odpoved iz krivdnega razloga. Seveda bi postopek za takšno odpoved trajal še nekaj časa (toženka bi namreč morala predhodno podati opomin pred odpovedjo). Je pa res, da je toženka s podano odpovedjo tožniku priznala tudi odpovedni rok in odpravnino. Poleg tega bi tožnik lahko uveljavil pravice iz naslova brezposelnosti, česar pa ni izkoristil, ker se je skoraj takoj drugje zaposlil. Prav tako ni mogoče zanemariti dejstva, da je toženka tožniku izplačala odpravnino v znesku 1.980,00 EUR, da tožnik zaradi razveljavitve izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi do odpravnine ni upravičen in da toženka niti ni zahtevala vrnitve te odpravnine. Zato na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da primerno denarno povračilo znaša pet plač oziroma 5.500,00 EUR.