TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Izpodbijana sodba se:

- glede kaznivega dejanja pod točko I/4 izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

- spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obdolžencu izreče pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom,

v okviru katere se mu ob nespremenjenih kaznih za kazniva dejanja pod točko I/1, I/2 in I/3 izreka ter ob upoštevanju kazni pet mesecev zapora, ki je bila obdolžencu določena v pogojni obsodbi, izrečeni s sodbo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, I K 52151/2018 z dne 14. 11. 2022 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, VII Kp 52151/2018 z dne 1. 6. 2023, v kateri je določena preizkusna doba dveh let, na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 določi

e n o t n a k a z e n

1 (eno) leto in 1 (en) mesec zapora,

ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi treh let od pravnomočnosti sodbe ne bo storil novega kaznivega dejanja, sicer se mu pogojna obsodba lahko prekliče.

Na podlagi 64. člena Kazenskega zakonika se ukrep varstvenega nadzorstva izreče za čas treh let, v njegovem okviru pa se obdolžencu po 2. točki tretjega odstavka 65. člena KZ-1 odredi še navodilo, po katerem mora ravnati in sicer zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu in sicer v Zdravstvenem domu Celje, Psihiatrična ambulanta.

Varstveno nadzorstvo vključuje z zakonom določeno pomoč, nadzor ali varstvo in ga opravlja svetovalec, ki ga določi Uprava Republike Slovenije za probacijo, Probacijska enota Celje. Svetovalec z obdolžencem pripravi osebni načrt izvrševanja probacijske naloge, ki jo je določilo sodišče, spremlja in nadzira izpolnjevanje obveznosti.

Sodišče obdolženca opozarja, da če obdolženi med preizkusno dobo ne izpolnjuje navodil ali se izmika stiku s svetovalcem, ga sme sodišče posvariti, spremeniti navodila, podaljšati varstveno nadzorstvo v mejah preizkusne dobe ali preklicati pogojno obsodbo.

II. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Možnost navzočnosti na seji pritožbenega senata v skrajšanem postopku se razlikuje od zakonske ureditve tega vprašanja v rednem kazenskem postopku, v katerem ima obdolženec, glede na določbo 378. člena ZKP pravico, da od pritožbenega sodišča zahteva, da se ga obvesti o seji in je nato na njej, kolikor to želi, tudi navzoč. Zakonsko besedilo 445. člena ZKP pa dopušča, da sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi obvesti stranki o seji senata samo, če predsednik senata ali sam senat spoznata, da bi bila navzočnost stranke koristna za razjasnitev stvari. Hkrati že zakonska določba 445. člena ZKP, ob upoštevanju besedila 429. člena ZKP, ki za vprašanja, ki niso izrecno urejena, napotuje na določbe rednega kazenskega postopka, ne omogoča smiselne uporabe 378. člena ZKP. V skrajšanem postopku tako predsednik senata ali senat, v nasprotju z rednim postopkom, nista zavezana vabiti strank na sejo, če ocenita, da njihova navzočnost ne bo pripomogla k razjasnitvi stvari.

V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZKP mora stranka zahtevati izločitev sodnika ali sodnika porotnika takoj, ko izve razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca glavne obravnave. Med glavno obravnavo sme zahtevati izločitev sodnika ali sodnika porotnika zaradi razloga iz 6. točke prvega odstavka ali iz druge točke drugega odstavka 39. člena tega zakona samo, če je razlog izločitve nastal po začetku glavne obravnave; če je bil podan že prej, pa le, če stranki ni bil in tudi ni mogel biti znan.