TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

II. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 29.5.2012 delno spremeni:

v izpodbijani II. točki izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.244.093,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 15.523,00 EUR od 31.12.1999 do plačila, od zneska 54.560,08 EUR od 31.12.2000 do plačila, od zneska 185.294,08 EUR od 31.12.2001 do plačila, od zneska 142.306,98 EUR od 31.12.2002 do plačila in od zneska 1.858.803,68 EUR od 7.10.2002 do plačila,

v izpodbijani IV. in V. točki izreka pa tako, da se tožeči stranki naloži, da je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 15.322,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do plačila.

III. V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdi:

v izpodbijani I. točki izreka,

v izpodbijani II. točki izreka v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača znesek 62.192,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.541,33 EUR (848.644,32 SIT) od 31.12.2002 do plačila in od zneska 46.256,60 EUR (11.084.931,62 SIT) od 7.10.2002 do plačila,

IV. Pritožba tožene stranke zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za izločitev izvedenca z dne 13.5.2011 se zavrne.

V. Pritožbi tožene stranke zoper sklep o odmeri nagrade sodnemu izvedencu z dne 3.4.2012 se delno ugodi tako, da se navedeni sklep v III. točki izreka spremeni tako, da se tožeči stranki naloži, da v roku 8 dni doplača predujem za sodnega izvedenca v znesku 1.842,00 EUR na TRR sodišča št. 000 sklic x. V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi .

VI. Pritožba tožeče stranke zoper sklep o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za doplačilo predujma za sodnega izvedenca z dne 16.5.2012 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

VII. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je povrniti toženi stranki njene pritožbene stroške v višini 4.814,55 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.

Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.

Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.

Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.

Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.