IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v točki 1 spremeni tako, da se glasi:
Nasprotna udeleženka Republika Slovenija je dolžna pokojnemu S. F., vrniti zaplenjeno premoženje v obliki odškodnine za naslednje nepremičnine: parc.št. 1185/2, 1185/3, 1188/2, 1188/4, 1188/5 - vse k.o. X ter parc.št. 392/3, 994 in 378/3 - vse k.o. Y. Odškodnina znaša poleg že pravnomočno prisojene odškodnine s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Nz 835/93 z dne 1. 3. 2007 še nadaljnjih 801.932,78 EUR. Nasprotna udeleženka je torej dolžna odškodnino v znesku 801.932,78 EUR plačati predlagatelju v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (1) in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (2) z obrestmi od 5. 4. 1991 do izdaje obveznic v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitve pa z obrestmi, kot jih določa Uredba na podlagi ZIOOZP.
II. Pritožba proti 2. točki izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
III. Nasprotna udeleženka Republika Slovenija je dolžna predlagatelju plačati 1.399,95 EUR stroškov pritožbenega postopka, v 15-ih dneh po prejemu tega sklepa, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
JEDRO
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.