TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba v izpodbijani V. točki spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni obračunati denarno povračilo v višini 2.500,00 EUR bruto in mu po odvodu davkov in prispevkov plačati ustrezni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dneva po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

V presežku za znesek 4.126,88 EUR bruto se zahtevek iz tega naslova zavrne."

II. Pritožba tožnika v presežku in pritožba tožene stranke v celoti se zavrneta in se potrdi izpodbijani nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške pritožbe v višini 42,00 EUR na transakcijski račun Delovnega sodišča v Celju št. ..., v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obresti od 16. dne dalje do plačila.

Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je nastal že z ukinitvijo njegovega delovnega mesta v letu 2014, okoliščina pravnomočne odločitve sodišča in kasnejša reintegracija tožnika, ob drugače nespremenjenem dejanskem stanju, pa tega ne spremeni. Delodajalec lahko iz istega poslovnega razloga odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi le enkrat, čeprav po vrnitvi delavca na delo zanj delovnega mesta še vedno nima. Tožena stranka v pritožbi takemu stališču očita neživljenjskost. Vrhovno sodišče je v podobnem primeru že pritrdilo, da je položaj delodajalca težaven, če mora na podlagi pravnomočne sodbe vzpostaviti delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, ki je bilo ukinjeno, in za delo, ki se ne opravlja več. Če se zaradi spremenjenih okoliščin po času prvega sodnega postopka ne odprejo možnosti za zaposlitev vrnjenega delavca na drugih delih, delodajalec iz istega razloga pogodbe o zaposlitvi ne more več odpovedati, lahko jo odpove le zaradi kakšnega drugega utemeljenega razloga.