TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi pooblaščenca prejemnice koristi A., d.d. - v stečaju, se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o odvzemu premoženjske koristi A., d.d. - v stečaju, razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožba pooblaščenca prejemnika koristi B. B. pa se zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Prejemnik koristi B. B. je dolžan plačati sodno takso v višini 50 EUR.

Odvzem premoženjske koristi je (procesno gledano) posledica, ki sledi obsodilni sodbi po izvedenem poštenem postopku. Ker se o odvzemu premoženjske koristi odloči s sodbo, ki se v primeru priznanja krivde izda po opravljenem naroku za izrek kazenske sankcije (NIKS), se le na tem naroku lahko izvede narok v smislu 500. člena ZKP za odvzem premoženjske koristi, le na tem naroku lahko prejemnik koristi uveljavi svojo pravico do izjave glede odvzema premoženjske koristi, zato je dolžnost sodišča, da prejemniku koristi tako izjavo omogoči oziroma, da odvzame premoženjsko korist šele po tistem, ko po pravilno izkazanem vabilu zastopniku pravne osebe, kot pooblaščencu in pouku o posledicah neopravičenega izostanka, ugotovi, da je njun izostanek neopravičen. Samo tako postopanje pomeni pošten postopek, ki prejemniku zagotavlja ustavno zavarovano pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS. Pravica do izjave iz 22. člena Ustave je ena od elementarnih procesnih pravic udeležencev v sodnih postopkih, ki skupaj s pravicami iz 23. in 29. člena Ustave zagotavljajo pošten kazenski postopek.

Glede zastaranja, ki ga navaja pritožnik, je potrebno ločiti med zastaranjem terjatve odvzema premoženjske koristi in zastaranjem izvršitve terjatve odvzema premoženjske koristi. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče lahko odvzame premoženjsko korist, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, bodisi storilcu tega kaznivega dejanja ali pa drugemu prejemniku te koristi, le s sodno odločbo, s katero je bilo ob pogojih, določenih v kazenskem zakoniku, ugotovljeno kaznivo dejanje, torej z obsodilno sodbo. To pa pomeni, da se zastaranje terjatve odvzema premoženjske koristi, ki je judikatna terjatev, smiselno navezuje na določbe Kazenskega zakonika o zastaranju kazenskega pregona. Zastaranje pravice sodišča za odvzem premoženjske koristi se tako veže na zastaranje kazenskega pregona.