TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zoper sodbo se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- razveljavi v točkah I, II, III, IV izreka in v prvem odstavku točke V izreka glede sorazmernega dela regresa za leto 2019, ki presega plačilo regresa za letni dopust za leto 2019 za znesek 591,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2019 do plačila, in glede regresa za letni dopust za leto 2020 ter se tožba v tem delu zavrže;

- delno spremeni v točki VIII izreka tako, da se v tem delu glasi:

„VIII. Toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi je dolžna tožnici oziroma toženki po nasprotni tožbi v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 2.489,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II. V preostalem se pritožba zoper sodbo (točka V glede sorazmernega dela regresa za leto 2019 v znesku 591,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2019 do plačila, prvi odstavek točke VI in točka VII izreka) in v celoti zoper sklep zavrneta in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka potem, ko je tožnica odklonila prevzem odpovedi, ravnati skladno s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na tožničinem delovnem mestu. Toženka je namreč odpoved v skladu z zgoraj navedeno določbo drugega odstavka 88. člena ZDR-1 vročala v prostorih delodajalca, zato se šteje, da je bila vročitev takrat opravljena. Šesti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi odkazuje na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom, vendar je glede prostorov delodajalca, kjer se opravlja vročanje, določba ZDR-1 jasna in ne zahteva, da se po neuspešni vročitvi odpoved pusti na delavčevi mizi. Ker se šteje, da je tožnica prejela odpoved 13. 11. 2018, je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega varstva, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, pričel teči 14. 11. 2018 in se iztekel 15. 12. 2018. Tožnica je torej tožbo 24. 12. 2018 vložila po poteku roka.

Odločitev sodišča prve stopnje o mobingu in višini odškodnine, ki jo je tožnici priznalo iz tega naslova, je pravilna.