Portal TFL
VS030031 - zaščitena kmetija - razdružitev - izplačilo solastninskih deležev
INTERNA OZNAKA DOKUMENT
VS030031
IZVOR, AVTOR
pravno mnenje, občna seja VSS 27.6.1990
OBJAVA
Poročilo VSS 1/90 str.28
IZDAJATELJ
Vrhovno sodišče RS
BIVŠA REPUBLIKA
Slovenija
INSTITUT VSRS
zaščitena kmetija - razdružitev - izplačilo solastninskih deležev
PODROČJE VSRS
DEDNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
BESEDILO
ORIGINAL:
V postopku za razdružitev kmetije imajo osebe, ki ne morejo dedovati
kmetije v smislu 27. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur.l. SRS, št. 26/73,
29/73 in 1/86), pravico do denarne vrednosti solastninskega deleža ob
pogojih iz 3. in 4. odst. 122. člena zakona o nepravdnem postopku
(Ur.l. SRS, št. 30/86).
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih
gospodarstev - kmetij (Ur.l. SRS št. 26/73, 29/73 in 1/86; v
nadaljevanju ZDKZK) je v 27. členu med drugim določil, da imajo
osebe, ki ne morejo dedovati kmetije po tem zakonu, pravico do
denarne vrednosti svojega solastninskega deleža in to vedno takrat,
kadar v postopku za delitev kmetije ni bila izdana odločba do dneva
objave tega zakona (to je do dne 25. julija 1973). Iz te določbe
sledi, da ob delitvi zaščitene kmetije po samem zakonu med solastniki
uživa prednost tisti solastnik, ki bi po zakonu izpolnjeval pogoje za
prevzemnika kmetije (11. člen ZDKZK), če bi prišlo do uvedbe
dedovanja. Pogoji, pod katerimi mora dedič - prevzemnik kmetije
izplačati dedne deleže ostalim dedičem, so določeni v 1. odst. 16.
člena ZDKZK. Le-ti s tem, da ta določba pooblašča sodišče, da pri
določitvi roka za izplačilo (največ do 5 let, izjemoma, na zahtevo
prevzemnika pa tudi daljši rok, a največ 10 let) upošteva gospodarsko
zmožnost kmetije in socialne razmere prevzemnika, omogočajo prevzem
kmetije pod pogoji, ki prevzemnika ne obremenjujejo preveč. Tako se
tudi z določbo 1. odst. 16. člena ZDKZK uresničuje temeljni namen
uzakonitve posebnega dednopravnega režima - zaščita kmetije. Drugače
kot po tej specialni ureditvi dedovanja zaščitene kmetije pa mora
solastnik, ki ob delitvi prevzame solastno stvar v svojo izključno
last, po splošnih predpisih izplačati ostalim solastnikom vrednost
njihovih deležev v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, razen
v primeru drugačnega sporazuma, kot to določa 3. odst. 122. člena
zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86; v nadaljevanju
ZNP). Tako se zastavlja vprašanje, ali imajo ob delitvi zaščitene
kmetije solastniki, ki po zakonu nimajo pravice dobiti svojih
idealnih deležev v naravi, pravico do izplačila ali po določbah 1.
odst. 16. člena ZDKZK ali pa po določbah 3. in 4. odst. 122. člena
ZNP (glede uporabe 4. odst. 122. člena ZNP glej tudi načelno pravno
mnenje občne seje VS SR Slovenije z dne 21.12.1988, objavljeno v
Poročilu VS SRS št. 1-2/88 str.60, obr.). Tudi predlagatelj
obravnavanega načelnega pravnega mnenja je problem zastavil v tej
alternativi.
Položaj in pravice solastnikov glede solastne stvari so v temelju
opredeljene z določbami od 14. do 16. člena zakona o temeljnih
lastninskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 6/80: v nadaljevanju
ZTLR). Za opredelitev položaja solastnikov po teh določbah je
bistveno to, da ima vsak solastnik pravico skupno stvar posedovati,
rabiti in uživati skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno svojemu
idealnemu deležu in ne da bi kršil pravice drugih solastnikov. Načelo
enakih pravic solastnikov sorazmerno njihovim deležem se izraža tudi
ob delitvi solastne stvari in sicer predvsem z načelom primarnosti
fizične delitve po 1. odst. 122. člena ZNP (pa tudi prek drugih
določb ZNP v 13. poglavju). A ele, če fizična delitev ni mogoča, ali
pa je to v skladu z načelom upravičenega interesa solastnika, se
opravi civilna delitev, oziroma sodišče lahko odloči, da solastno
stvar prevzame solastnik, ki je glede na velikost svojega deleža ali
druge okoliščine zanjo izkazal upravičen interes (123. člen in 3.
odst. 122. člena ZNP). A e posebej zakon na več načinov tudi ščiti
interese solastnikov, ki so ob fizični delitvi dobili manj, kot znaša
njihov delež (2. odst. 122. člena ZNP), ali kadar je eden od njih
dobil stvar v svojo izključno last (zakonite obresti na terjatev po
4. odst. 122. člena, zakonita zastavna pravica in pridržek lastninske
pravice po 2. in 3. odst. 124. člena ZNP). Glede na to pomeni torej
27. člen ZDKZK izjemo od splošne ureditve razmerij solastnikov ob
delitvi solastnine po določbah 122. in 123. člena ZNP, iz česar
sledi, da ga je treba razlagati ozko. Torej mora ob delitvi solastnik
- prevzemnik zaščitene kmetije na podlagi 27. člena ZDKZK izplačati
ostalim solastnikom vrednost njihovih solastninskih deležev po
določbah 3. in 4. odst. 122. člena ZNP in ne po določbi 1. odst. 16.
člena ZDKZK kot specialnega predpisa v sklopu dednopravnega režima
zaščitene kmetije.
V postopku za razdružitev kmetije imajo osebe, ki ne morejo dedovati
kmetije v smislu 27. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Ur.l. SRS, št. 26/73,
29/73 in 1/86), pravico do denarne vrednosti solastninskega deleža ob
pogojih iz 3. in 4. odst. 122. člena zakona o nepravdnem postopku
(Ur.l. SRS, št. 30/86).
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih
gospodarstev - kmetij (Ur.l. SRS št. 26/73, 29/73 in 1/86; v
nadaljevanju ZDKZK) je v 27. členu med drugim določil, da imajo
osebe, ki ne morejo dedovati kmetije po tem zakonu, pravico do
denarne vrednosti svojega solastninskega deleža in to vedno takrat,
kadar v postopku za delitev kmetije ni bila izdana odločba do dneva
objave tega zakona (to je do dne 25. julija 1973). Iz te določbe
sledi, da ob delitvi zaščitene kmetije po samem zakonu med solastniki
uživa prednost tisti solastnik, ki bi po zakonu izpolnjeval pogoje za
prevzemnika kmetije (11. člen ZDKZK), če bi prišlo do uvedbe
dedovanja. Pogoji, pod katerimi mora dedič - prevzemnik kmetije
izplačati dedne deleže ostalim dedičem, so določeni v 1. odst. 16.
člena ZDKZK. Le-ti s tem, da ta določba pooblašča sodišče, da pri
določitvi roka za izplačilo (največ do 5 let, izjemoma, na zahtevo
prevzemnika pa tudi daljši rok, a največ 10 let) upošteva gospodarsko
zmožnost kmetije in socialne razmere prevzemnika, omogočajo prevzem
kmetije pod pogoji, ki prevzemnika ne obremenjujejo preveč. Tako se
tudi z določbo 1. odst. 16. člena ZDKZK uresničuje temeljni namen
uzakonitve posebnega dednopravnega režima - zaščita kmetije. Drugače
kot po tej specialni ureditvi dedovanja zaščitene kmetije pa mora
solastnik, ki ob delitvi prevzame solastno stvar v svojo izključno
last, po splošnih predpisih izplačati ostalim solastnikom vrednost
njihovih deležev v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, razen
v primeru drugačnega sporazuma, kot to določa 3. odst. 122. člena
zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86; v nadaljevanju
ZNP). Tako se zastavlja vprašanje, ali imajo ob delitvi zaščitene
kmetije solastniki, ki po zakonu nimajo pravice dobiti svojih
idealnih deležev v naravi, pravico do izplačila ali po določbah 1.
odst. 16. člena ZDKZK ali pa po določbah 3. in 4. odst. 122. člena
ZNP (glede uporabe 4. odst. 122. člena ZNP glej tudi načelno pravno
mnenje občne seje VS SR Slovenije z dne 21.12.1988, objavljeno v
Poročilu VS SRS št. 1-2/88 str.60, obr.). Tudi predlagatelj
obravnavanega načelnega pravnega mnenja je problem zastavil v tej
alternativi.
Položaj in pravice solastnikov glede solastne stvari so v temelju
opredeljene z določbami od 14. do 16. člena zakona o temeljnih
lastninskopravnih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 6/80: v nadaljevanju
ZTLR). Za opredelitev položaja solastnikov po teh določbah je
bistveno to, da ima vsak solastnik pravico skupno stvar posedovati,
rabiti in uživati skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno svojemu
idealnemu deležu in ne da bi kršil pravice drugih solastnikov. Načelo
enakih pravic solastnikov sorazmerno njihovim deležem se izraža tudi
ob delitvi solastne stvari in sicer predvsem z načelom primarnosti
fizične delitve po 1. odst. 122. člena ZNP (pa tudi prek drugih
določb ZNP v 13. poglavju). A ele, če fizična delitev ni mogoča, ali
pa je to v skladu z načelom upravičenega interesa solastnika, se
opravi civilna delitev, oziroma sodišče lahko odloči, da solastno
stvar prevzame solastnik, ki je glede na velikost svojega deleža ali
druge okoliščine zanjo izkazal upravičen interes (123. člen in 3.
odst. 122. člena ZNP). A e posebej zakon na več načinov tudi ščiti
interese solastnikov, ki so ob fizični delitvi dobili manj, kot znaša
njihov delež (2. odst. 122. člena ZNP), ali kadar je eden od njih
dobil stvar v svojo izključno last (zakonite obresti na terjatev po
4. odst. 122. člena, zakonita zastavna pravica in pridržek lastninske
pravice po 2. in 3. odst. 124. člena ZNP). Glede na to pomeni torej
27. člen ZDKZK izjemo od splošne ureditve razmerij solastnikov ob
delitvi solastnine po določbah 122. in 123. člena ZNP, iz česar
sledi, da ga je treba razlagati ozko. Torej mora ob delitvi solastnik
- prevzemnik zaščitene kmetije na podlagi 27. člena ZDKZK izplačati
ostalim solastnikom vrednost njihovih solastninskih deležev po
določbah 3. in 4. odst. 122. člena ZNP in ne po določbi 1. odst. 16.
člena ZDKZK kot specialnega predpisa v sklopu dednopravnega režima
zaščitene kmetije.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.