IZREK
Drugi odstavek 17. člena Zakona o denacionalizaciji ni v neskladju z Ustavo.
Tretji odstavek 17. člena istega zakona je v neskladju z Ustavo iz razlogov, navedenih v obrazložitvi te odločbe.
Državni zbor mora neskladnost iz prejšnje točke odpraviti najkasneje v enem letu od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
EVIDENČNI STAVEK
Upravičencem se pravno formalno podržavljeno premoženje ne vrne, na podržavljenem premoženju (oziroma na nadomestnem premoženju) pridobijo lastninsko pravico s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Zakon namreč ni oblikoval denacionalizacijskega zahtevka kot odškodninskega. Zato glede določitve različnih oblik denacionalizacije ni mogoče govoriti o posegu v lastninsko pravico denacionalizacijskih upravičencev.
Ta nastane šele na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji.
Omejitev vračanja premičnin iz drugega odstavka 17. člena je šteti med ovire, ki izhajajo iz javnega interesa. Zakonodajalec je za takšno različno ureditev pravnega položaja upravičencev imel utemeljene razloge, ki izhajajo iz javnega interesa in objektivnih ovir pri vračanju premoženja.
Upravičenci do denacionacionalizacije premičnin, ki na podlagi tretjega odstavka 17. člena ZDen dobijo le golo lastninsko pravico, so v neenakem položaju z upravičenci, ki so jim bile podržavljene druge vrste premoženja. Tretji odstavek, ki določa le vrnitev lastninske pravice, ne da bi uredil pravno razmerje med ustanovami iz drugega odstavka 17. člena in
denacionalizacijskimi upravičenci, oziroma ne da bi upravičencem omogočil izbiro oblike denacionalizacije in na ta način omogočil vračilo podržavljenega premoženja, je zato v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.