TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 396 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo) je, kolikor se nanaša na uživalce pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, ki so zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti pridobili pravice iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu in jim je bilo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja odmerjeno v nižjem znesku od zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, priznanega na podlagi prej pridobljenih pravic iz invalidskega zavarovanja, v neskladju z Ustavo.   Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.   Do odprave ugotovljene protiustavnosti je zavarovancem iz 1. točke izreka zagotovljeno izplačevanje usklajenega zneska oziroma deleža zneska nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki je za zavarovanca ugodnejši, na način iz drugega do sedmega odstavka 121. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19). Znesek nadomestila, ki je ugodnejši, se zavarovancu iz 1. točke izreka izplačuje od dne, od katerega bi se mu izplačevalo nadomestilo, priznano po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja uredil drugače, kot so to urejali predpisi, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002. Drugačen način odmere nadomestil je povzročil, da so bila nadomestila, odmerjena po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), nižja od nadomestil, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002. V bistvenem enako kot Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) je odmero nadomestil uredil Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).    Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je enako kot Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), za katerega je Ustavno sodišče že ugotovilo, da je bil v neskladju s splošnim načelom enakosti pred zakonom, vsem uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, ob prehodu na novo ureditev v skladu s temeljnim načelom obveznega invalidskega zavarovanja zagotovil varstvo njihovih pridobljenih pravic. Kljub navedeni zavezi pa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2),  enako kot Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), v primeru, da se je uživalcu pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, po uveljavitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) invalidnost poslabšala ali je pri njem nastala nova invalidnost in je zato pridobil nadomestilo po tem zakonu, ni omogočil, da bi lahko v primeru, če je bilo to nadomestilo nižje kot tisto, pridobljeno po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, še naprej užival slednje. Ustavno sodišče tudi za različno obravnavo uživalcev pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija invalidnosti), uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2002, ob prehodu na novo ureditev iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ni našlo ustavno dopustnih razlogov.