na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba I Cp 2633/2009 - sklenitev pogodbe – podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi podlage – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo kor...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
8.10.2009
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba I Cp 2633/2009
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0056743
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
sklenitev pogodbe – podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi podlage – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika – uporabnina – preživnina – preživninski zavezanec – preživljanje polnoletnega otroka – verzija – povračilo sorazmernega dela preživninskih izdatkov – dokazi in izvajanje dokazov – navajanje dejstev in dokazov – neprerekana dejstva – priznana dejstva – listine – izvedenci – zavrnitev dokazov – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sojenja – vloga sodišča – vloga stranke
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu
spremeni tako, da
- se zneska 15.026,00 EUR in 7.920,00 EUR iz 3. tč. izreka znižata vsak za 924,00 EUR (na 14.102,00 EUR in 6.996,00 EUR),
- se zneska 19.401,46 EUR in 7.920,00 EUR iz 5. tč. izreka znižata vsak za 924,00 EUR (na 18.477,46 EUR in 6.996,00 EUR),
- zakonske zamudne obresti v 1. tč. izreka, ki tečejo od zneska 1.785,05 EUR od 10. 6. 2000 dalje, prenehajo teči, ko dosežejo glavnico,
- zakonske zamudne obresti v 3. tč. izreka, ki tečejo od zneska 6.996,00 EUR od 10. 6. 2000 dalje, prenehajo teči, ko dosežejo glavnico,
- zakonske zamudne obresti v 5. tč. izreka, ki tečejo od zneskov 1.785,05 EUR in 6.996,00 EUR od 10. 6. 2000 dalje, prenehajo teči, ko dosežejo glavnico,
- zakonske zamudne obresti v 6. tč. izreka tečejo od prvega dne po poteku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje,
ter se višji tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.
Pritožba se v ostalem delu zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
spremeni tako, da
- se zneska 15.026,00 EUR in 7.920,00 EUR iz 3. tč. izreka znižata vsak za 924,00 EUR (na 14.102,00 EUR in 6.996,00 EUR),
- se zneska 19.401,46 EUR in 7.920,00 EUR iz 5. tč. izreka znižata vsak za 924,00 EUR (na 18.477,46 EUR in 6.996,00 EUR),
- zakonske zamudne obresti v 1. tč. izreka, ki tečejo od zneska 1.785,05 EUR od 10. 6. 2000 dalje, prenehajo teči, ko dosežejo glavnico,
- zakonske zamudne obresti v 3. tč. izreka, ki tečejo od zneska 6.996,00 EUR od 10. 6. 2000 dalje, prenehajo teči, ko dosežejo glavnico,
- zakonske zamudne obresti v 5. tč. izreka, ki tečejo od zneskov 1.785,05 EUR in 6.996,00 EUR od 10. 6. 2000 dalje, prenehajo teči, ko dosežejo glavnico,
- zakonske zamudne obresti v 6. tč. izreka tečejo od prvega dne po poteku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje,
ter se višji tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.
Pritožba se v ostalem delu zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Tisti, ki solastniku onemogoči uporabo stvari, mu mora plačati izgubljeno korist (ustrezen delež najemnine enakovredne nepremičnine), katere bistvo je ravno poseg v njegovo pravico do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njegovim solastniškim deležem.
Kadar je porazdelitev preživninskega bremena roditeljev do otrok določena s pravnomočno sodbo, za obdobje otrokove mladoletnosti veže tudi roditelja, pri katerem otrok živi. V tem obdobju ima namreč kot otrokov zakoniti zastopnik možnost od drugega roditelja izterjati že prisojeno preživnino oziroma zahtevati zvišanje preživnine, nima pa verzijskega zahtevka v smislu 133. čl. ZZZDR za povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka. Takšen zahtevek lahko zoper drugega roditelja postavi le za obdobje polnoletnosti otroka, ko ga prejšnja sodna odločba o preživnini ne veže več. Verzijski zahtevek pa bo utemeljen le ob nadaljnjem pogoju, da dolžnost preživljanja še obstaja (če se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti).
Institut materialnega procesnega vodstva je namenjen pospešitvi postopka in preprečitvi sodbe, ki bi za stranke pomenila presenečenje. V položaju, ko stranka ne poda vseh navedb, ki bi utemeljevali njen zahtevek, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. To lahko stori z vzpodbudo za navajanje odločilnih trditev v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način, nikakor pa ne kot popolno in izrecno navodilo, katera odločilna dejstva naj stranka še navede. Upoštevati je namreč treba tudi dolžnost strank, da skrbno navedejo vsa dejstva in dokaze. Drugačno tolmačenje opisanega položaja bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranskosti sojenja. Opisana dolžnost sodišča do stranke odpade, če to stranko o pravno odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
Dokler stranka ne zadosti svojemu trditvenemu bremenu, ga ne more prevaliti na nasprotno stranko; dejstvo, ki (še) ni zatrjevano, (še) ne more biti prerekano.
Kadar je porazdelitev preživninskega bremena roditeljev do otrok določena s pravnomočno sodbo, za obdobje otrokove mladoletnosti veže tudi roditelja, pri katerem otrok živi. V tem obdobju ima namreč kot otrokov zakoniti zastopnik možnost od drugega roditelja izterjati že prisojeno preživnino oziroma zahtevati zvišanje preživnine, nima pa verzijskega zahtevka v smislu 133. čl. ZZZDR za povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka. Takšen zahtevek lahko zoper drugega roditelja postavi le za obdobje polnoletnosti otroka, ko ga prejšnja sodna odločba o preživnini ne veže več. Verzijski zahtevek pa bo utemeljen le ob nadaljnjem pogoju, da dolžnost preživljanja še obstaja (če se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti).
Institut materialnega procesnega vodstva je namenjen pospešitvi postopka in preprečitvi sodbe, ki bi za stranke pomenila presenečenje. V položaju, ko stranka ne poda vseh navedb, ki bi utemeljevali njen zahtevek, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. To lahko stori z vzpodbudo za navajanje odločilnih trditev v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način, nikakor pa ne kot popolno in izrecno navodilo, katera odločilna dejstva naj stranka še navede. Upoštevati je namreč treba tudi dolžnost strank, da skrbno navedejo vsa dejstva in dokaze. Drugačno tolmačenje opisanega položaja bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranskosti sojenja. Opisana dolžnost sodišča do stranke odpade, če to stranko o pravno odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
Dokler stranka ne zadosti svojemu trditvenemu bremenu, ga ne more prevaliti na nasprotno stranko; dejstvo, ki (še) ni zatrjevano, (še) ne more biti prerekano.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.