TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Sodnik, ki je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu ZKP, lahko po pravnomočnosti obtožnice v istem postopku opravlja sodniške dolžnosti kot predsednik sodišča ali v senatu iz šestega odstavka 25. člena ZKP.

Obrazložitev:

Višje sodišče v Ljubljani razlaga določbe 4. točke 39. člena ZKP tako, da sodnik, ki je sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico ali o zahtevi predsednika senata, ki se ni strinjal z obtožnico oškodovanca kot tožilca ali z zasebno tožbo po 271. ali 284. členu ZKP, zatem ne sme v nobenem primeru opravljati sodniške dolžnosti v isti zadevi, tudi ne v zunajobravnavnem senatu ali kot predsednik sodišča. Pobuda navaja, da več okrožnih sodišč razlaga isto določbo zakona tako, da v takem primeru sodnik lahko sodeluje pri odločitvah zunajobravnavnega senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP ali kot predsednik sodišča, ne sme pa v isti zadevi odločati na glavni obravnavi o obtožbi.

V 4. točki 39. člena ZKP je določeno:

»Sodnik … ne sme opravljati sodniške dolžnosti:
4) če je v isti kazenski zadevi … sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu tega zakona …«.

Določba je jasna na prvi pogled in besedna razlaga kaže na pravilnost stališča Višjega sodišča v Ljubljani. Za pravilno uporabo določbe 4. točke 39. člena ZKP, ki jo problematizira pobuda, ne zadošča zgolj besedna razlaga.

Institut izločitve sodnika je namenjen temu, da se iz obravnavanja določene zadeve izključi sodnik, ki zaradi osebnega razmerja do kaznivega dejanja, do domnevnega storilca in drugih udeležencev v postopku ali do njihovih sorodnikov, zaradi udeležbe v prejšnjih odločitvah ali v postopku v isti zadevi pred istim ali drugim sodiščem, ne bi mogel nepristransko odločati. Po določbi 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, če na glavni obravnavi sodeluje sodnik, ki bi moral biti izločen.

Uvodni stavek 39. člena ZKP je oblikovan tako, da zajame vse, čeprav tako različne razloge za izločitev sodnika, in ne upošteva posebnosti nekaterih razlogov. Medtem, ko se osebna razmerja sodnika po 1., 2. ali 3. točki oziroma njegove funkcionalne lastnosti po 4. in 5. točki 39. člena ZKP lahko in morajo upoštevati ves čas postopka, za kakršnokoli sodniško dejavnost, pa narava izločitvenega razloga odločanja o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata za presojo pravilnosti in dopustnosti obtožbe določa, da je v isti zadevi pred sodiščem iste stopnje sodnik lahko izločen le kot član obravnavnega senata, član zunajobravnavnega senata, ko ta po pravnomočnosti obtožnice odloča o določenih vprašanjih, ali v funkciji predsednika sodišča. Samo besedna razlaga 4. točke 39. člena ZKP ne daje popolnega odgovora na to, ali navedena izločitvena razloga izločita sodnika iz vseh treh aktivnosti ali samo iz odločanja o glavni stvari, torej o obtožbi.