TFL Vsebine / Revija Slovenska arbitražna praksa

Pred nekaj meseci je francosko vrhovno sodišče (Cour de Cassation) v sporu med francosko in kitajsko družbo (Seribo c. La Société Hainan YangpuXindadaoIndustrial Co/Ltd), razveljavilo odločbo pritožbenega sodišča v Parizu in mu v ponovno presojo vrnilo odločbo o priznanju in izvršljivosti arbitražne odločbe, ki jo je že leta 2004 izdala Kitajska mednarodna gospodarska in trgovinska arbitražna komisija (Chinese International Economic and Trade Arbitration Commission – CIETAC) v korist domače stranke. Na podlagi arbitražne odločbe je namreč kitajska družba v Franciji pridobila eksekvaturo, ki jo je nato francoska družba v pritožbenem postopku izpodbijala, češ da naj bi bila v nasprotju s francoskim javnim redom, ker se stranki pred arbitražnim postopkom o rešitvi spora nista najprej pogajali. Med strankama je bil namreč sklenjen t.im. kombinirani arbitražni sporazum, v katerem sta se stranki dogovorili za to, da se bosta v primeru spora stranki najprej pogajali, nato bo spor odstopljen v mediacijo in arbitražo po Pravilih CIETAC-a, čemur bo, v primeru, da stranki ne bi rešili spora, sledila dokončna odločba arbitraže po Arbitražnih pravilih Mednarodne trgovinske zbornice s sedežem v Parizu. Francosko vrhovno sodišče je tako osem let po izdaji arbitražne odločbe odločanje o priznanju in izvršljivosti arbitražne odločbe vrnilo v ponovni postopek, ker se pritožbeno sodišče ni opredelilo do enega izmed ključnih argumentov francoske družbe, to je, da CIETAC pri reševanju spora ni nastopala v vlogi arbitražnega tribunala in da zato njena odločba ne more biti izvršljiva.