Odločba o ugotovitvi, da je Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci v delu, ki spreminja namensko rabo dela zemljišč s parcelnimi številkami 199, 201, 203/4, 211/1, 212/4, 212/5, 214/2 in 215/2, vse k. o. Bukovci, iz stanovanjsko-kmetijsko-poslovne namenske rabe (SKP) v kmetijska zemljišča (K1), v neskladju z Ustavo in sklep o zavrženju pobude

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Angele Majar, Jožefa Hameršaka, Nine Majerič, Edvina Horvata, Janje Horvat, Daliborja Rižnarja, Andreje Rižnar, Aleša Dvoršaka, Jasmine Dvoršak in Marije Verlak, vsi Markovci, ki jih zastopa Slavka Grabrovec - Junger, odvetnica na Ptuju, na seji 3. junija 2021

Pobudniki zatrjujejo, da je Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Markovci (v nadaljevanju Odlok) v delu, ki se nanaša na zemljišča s parcelnimi številkami 199, 201, 203/4, 206, 211/1, 212/4, 212/5, 214/2 in 215/2, vse k. o. Bukovci, v neskladju s 33., 120. in 153. členom Ustave. Navajajo, da so lastniki oziroma solastniki posameznih navedenih nepremičnin. Južni del zemljišč s parcelnimi številkami 199, 206, 211/1, 212/5, 214/2 in 215/2, vse k. o. Bukovci, večji del zemljišč s parcelnima številkama 201 in 203/4, obe k. o. Bukovci, ter celotno zemljišče s parcelno številko 212/4, k. o. Bukovci, naj bi do sprejetja Odloka v celoti ali delno ležala na območju P 13-S11 Bukovci, ki mu je bila določena stanovanjsko-kmetijsko-poslovna namenska raba. Po uveljavitvi Odloka, za kar naj bi pobudniki izvedeli po naključju, naj bi bila njihovim zemljiščem v večjem delu določena namenska raba kmetijskih zemljišč, kljub temu da po nekaterih zemljiščih poteka kanalizacija oziroma so nameščeni kanalizacijski jaški. Pobudniki navajajo, da so po pridobitvi potrdila o namenski rabi za njihova zemljišča ugotovili, da se zemljišči s parcelnima številkama 206 in 211/1, obe k. o. Bukovci, po Odloku v celoti nahajata na območju najboljših kmetijskih zemljišč, druga navedena zemljišča pa večinoma na območju najboljših kmetijskih zemljišč. V primerjavi z ureditvijo, ki je veljala pred uveljavitvijo Odloka, naj bi se območje, namenjeno poselitvi, zmanjšalo.

Pobudnika Edvin Horvat in Janja Horvat navajata, da sta zemljišče s parcelno številko 211/1, k. o. Bukovci, pred sprejetjem Odloka kupila z namenom gradnje. Zaradi spremembe namenske rabe naj bi jima nastala škoda zaradi zmanjšanja njegove vrednosti. Poudarjata, da je zemljišče komunalno opremljeno, zato menita, da niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo namenske rabe iz območja, namenjenega stanovanjski, kmetijski in poslovni dejavnosti, v območje kmetijskih zemljišč. Podoben naj bi bil položaj drugih pobudnikov. Južni deli zemljišč v lasti drugih pobudnikov naj bi bili enako umeščeni na območje kmetijskih zemljišč, zato naj na njih ne bi bilo mogoče več graditi. Zaradi navedenega naj bi bil izpodbijani del Odloka v neskladju s 33. členom Ustave. Po mnenju pobudnikov zemljišča ne ustrezajo opredelitvi kmetijskih zemljišč v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 79/17 – v nadaljevanju ZKZ). Zemljišča naj ne bi bila primerna za kmetijsko rabo zaradi komunalne infrastrukture na zemljiščih. Zato naj bi bil Odlok v izpodbijanem delu v neskladju z ZKZ. Pobudniki še zatrjujejo, da je bila predvidena gradnja cestne povezave do zemljišč. Zakonodaja naj ne bi predvidevala spremembe zemljišča iz stavbnega v kmetijsko. Občina Markovci (v nadaljevanju Občina) naj bi sprejela Odlok samovoljno, v nasprotju z drugim odstavkom 120. člena v zvezi s 153. členom Ustave. Pobudniki tudi navajajo, da niso bila sprejeta ustrezna strokovna merila za spremembo namenske rabe zemljišč v kmetijska zemljišča, oziroma ta v postopku sprejemanja Odloka niso bila upoštevana. Prav tako naj ne bi bil upoštevan njihov zasebni interes. O spremembi namenske rabe zemljišč naj pobudniki ne bi bili seznanjeni v skladu s 50. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt). Občina naj bi tudi po sprejetju in uveljavitvi Odloka objavila javni poziv k zbiranju pobud za pripravo njegovih sprememb in dopolnitev. Na škodo pobudnikov naj bi s sprejetjem Odloka nekaterim drugim občanom omogočila spremembo namembnosti njihovih zemljišč iz kmetijskih v stavbna.

Občina je v odgovoru na pobudo očitke v celoti zavrnila. Navaja, da zemljišča severno od obstoječe pozidave nimajo urejenega dostopa do javne ceste ter da so nekateri lastniki oziroma solastniki zemljišč, med njimi tudi ena od pobudnic, sami predlagali spremembo zemljišča iz stavbnega v kmetijsko. Občina zanika, da bi bila v preteklosti predvidena gradnja javne ceste do zemljišč pobudnikov. Trdi, da sprememba namenske rabe pomeni uskladitev z dejansko rabo. Spremembe namenske rabe naj bi bile odraz dogajanj v določenem času, predlogov nekaterih lastnikov zemljišč in doseganja cilja zaokroževanja oziroma zmanjševanja območja stavbnih zemljišč glede na prometno dostopnost.