TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Roki v 100. členu ZEKom-1 so instrukcijski in določeni (kot vodilo regulativnemu organu) zaradi zagotavljanja učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij.

Tožnik brez podlage očita, da toženka ni opravila preizkusa, ali je izrečeni ukrep takšen, da operaterju še zagotavlja primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva; zakon namreč takega preizkusa ne predvideva. Sodišče tudi ne sledi kot utemeljeni njegovi navedbi, da ne drži, da bi mu bil z uporabo upoštevanega donosa na kapital (WACC), ki ga je toženka izračunala, zagotovljen ustrezen donos na vložena sredstva, in ki jo je utemeljeval z okoliščino, da ni bila upoštevana dejanska višina stroškov tožnika; z navedbo, kot jo je tožnik podal (je splošna, nekonkretizirana in tudi neizkazana), namreč ni mogoče izpodbiti zaključka toženke, da je z WACC v višini 11,03 % tožniku zagotovljena primerna stopnja donosnosti naložbe glede na vložena sredstva.

Podlage za neupoštevanje dejanskih stroškov tožnika, pač pa za upoštevanje hipotetičnih, in za neupoštevanje vseh stroškov, povezanih z izvajanjem storitve zaključevanja klicev, in stroškov, ki niso neposredno odvisni od prometa, so v zvezi z uporabo metodologije BU LRIC CCA in uporabljenim stroškovnim modelom toženke "pure" LRIC utemeljene na navedenem priporočilu Komisije.

Glede na prvi odstavek 154. člena ZUP bi bilo v obravnavani zadevi treba izvesti ustno obravnavo le, če bi toženka morala izvesti dokaz z zaslišanjem prič. Na tožnikov predlog za zaslišanje prič pa je toženka nato tožnika napotila k podaji pisnih izjav teh oseb ali pisne izjasnitve tožnika, za kar je uradna oseba imela podlago v določbah 145. člena ZUP o pooblastilih uradne osebe pri vodenju posebnega ugotovitvenega postopka, tožnik pa je uradni osebi toženke tudi sledil ter predložil svojo pisno izjasnitev. To pomeni, da niso bile kršene določbe ZUP o obligatornosti ustne obravnave. Prav tako pa tudi niso bile kršene določbe ZUP, po katerih mora organ stranki dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Pravico do izjave je namreč tožnik polno (lahko) izkoristil, saj je podal več pisnih izjav. Da bi toženka tožnikovih navedb v teh pisnih izjavah nato ne presodila, pa tožnik niti ne zatrjuje.