TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije se razveljavi, razen določbe prvega odstavka 13. člena, da Družbeni pravobranilec samoupravljanja Republike Slovenije in njegovi namestniki ter občinski družbeni pravobranilci samoupravljanja nadaljujejo z delom. Razveljavitev drugega odstavka 13. člena Zakona učinkuje z objavo te odločbe, razveljavitev drugih določb začne učinkovati po poteku šestih mesecev od objave te odločbe. Če do izteka roka iz prejšnje točke zakonodajalec ne sprejme nove zakonske ureditve, Družbeni pravobranilec samoupravljanja in njegovi namestniki ter občinski družbeni pravobranilci samoupravljanja nadaljujejo z delom ob smiselni uporabi določb, ki so urejale njihovo organizacijo in delo pred uveljavitvijo Zakona o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije, in na podlagi pooblastil po določbah veljavnih zakonov. Sredstva za njihovo delo se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.

Zakonske določbe, ki odpravljajo organ, ki je bil po prejšnji ustavni ureditvi namenjen varstvu družbene lastnine, in hkrati ustanavljajo nov začasni državni organ tako, da nanj s splošno določbo prenašajo vse pristojnosti in pooblastila, ki jih je imel družbeni pravobranilec samoupravljanja, niso v skladu z načeli pravne države, če iz njih ni mogoče jasno in določno razbrati, katera pooblastila in pristojnosti prenašajo na nov državni organ. V nasprotju z Ustavo je, če zakonodajalec s sklicevanjem na prejšnja pooblastila varuha družbene lastnine in samoupravnih pravic delavcev zaobjame vsa prejšnja pooblastila, prilagojena posebnostim prejšnje družbene ureditve, in prepusti vsakokratnemu razlagalcu ali uporabniku zakonskih določb, da ugotavlja, za katere pristojnosti sploh gre in kakšen je njihov namen. Takšne določbe ohlapno in nejasno urejajo pooblastila in pristojnosti državnega organa in zato ne sodijo v pravni sistem pravne države. Pristojnosti in pooblastila državnega organa glede varstva družbene lastnine v prehodnem obdobju lastninskega preoblikovanja ne morejo biti identična pooblastilom, ki jih je imel tak organ v prejšnji ustavni ureditvi. Če zakonodajalec odloči odpraviti nek začasen organ in ustanoviti nov (spet) začasen organ, ki mu namenja varstvo obstoječe družbene lastnine do njene zakonite pretvorbe v druge oblike lastnine, je takšna rešitev v skladu z Ustavo, če ne more resneje ogroziti namena, zaradi katerega prejšnji organ, ki nima neposredne ustavne podlage, sploh še obstoji, in če natančno določi pristojnosti novega državnega organa. Tudi na področju varstva pravic delavcev zakonodajalec ne more dajati pristojnosti državnim organom, ne da bi bilo iz zakonskega besedila sploh razvidno, za kakšno varstvo gre: ali za varstvo v razmerju do delodajalcev ali do organov državne oblasti in kakšna je vsebina tega varstva.