TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba priče D.R. se zavrne kot neutemeljena.

II. Priča D.R. je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati. Če ne, in če za to nima opravičila, je lahko denarno kaznovana (tretji odstavek 309. člena ZKP). V obravnavani zadevi je bil D.R. kot priča pravilno in pravočasno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 13. 10. 2016, v vabilu je tudi bil opozorjen na posledice neopravičenega izostanka (da lahko sodišče v takem primeru zoper njega odredi, da se ga privede s silo, da ga lahko kaznuje z denarno kaznijo in da mu lahko naloži plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave in drugih stroškov postopka, ki jih povzroči po svoji krivdi, kot tudi sodno takso). Ker se D.R. naroka za glavno obravnavo ni udeležil in svojega izostanka tudi ni z ničemer opravičil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko mu je izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR. D.R. je šele v pritožbi zatrjeval, da je bil na dan pričanja na izobraževanju v tujini zaradi zaposlitve v Avstriji, vendar dokazov, ki bi utemeljevali njegove navedbe, torej, ki bi utemeljevali opravičenost njegove odsotnosti z naroka ni predložil. Zato tudi pritožbeno sodišče utemeljenosti opravičila ni moglo preizkusiti.