TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 149/95 z dne 9. 1. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Kp 212/94 z dne 18. 5. 1994 in v zvezi s sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Kopru, št. K 185/93 z dne 10. 2. 1994 se zavrne.

Zaradi tega, ker je prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju spremenilo (popravilo) izrek obtožnega predloga s tem, da je v opisu dejanja v obtožnem predlogu besedo "poškoduje" zamenjalo z besedama "hudo telesno poškoduje", ni bila kršena prepoved spremembe odločbe v škodo obdolženca (pritožnika). Prepoved spremembe odločbe v škodo obdolženca ni le v tem, da ne sme biti obtoženec obsojen po strožjem kazenskem zakonu (neugodnejša pravna kvalifikacija) in tudi ne na strožjo kazen. Upoštevati je treba, da sta pravna kvalifikacija dejanja in izrek kazenske sankcije, le posledica tako ali drugače ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju ni ugotovilo za obtoženca drugačnega dejanskega stanja, niti ni v obrazložitvi sodbe navedlo takšnih okoliščin, ki jih razveljavljena sodba ne bi vsebovala. Prav tako pa ni spremenilo pravne kvalifikacije dejanja. S tem, da je prvostopenjsko sodišče v ponovnem sojenju spremenilo opis dejanja v obtožbi, ni prišlo do kršitve pravila o objektivni identiteti obtožbe in sodbe. Iz kazenskega procesnega prava izhaja izrecna zahteva, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe. Opisno opredeljevanje pojma poškoduje ni povzročilo spremembe dejanja v drugačno ali celo v drugo dejanje, niti ni sprememba opisa kaznivega dejanja povzročila hujše pravne kvalifikacije. Abstraktni zakonski znaki pritožniku očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe so v obtožnem aktu in v sodbi kljub dodanim besedam "hudo telesno", ostali enaki. Zato za kršitev pravila o objektivni identiteti med obtožbo in sodbo ne gre. Ker v obravnavani zadevi nista bili kršeni prepoved spremembe odločbe v škodo obdolženca in pravilo o objektivni identiteti med obtožbo in sodbo, tudi ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do obrambe iz prve alinee 29. člena Ustave, ki je sestavni del pravice do poštenega sojenja in s tem tudi ne o kršitvi pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave. Ker je pritožnik kršitev 28. člena Ustave vezal na zatrjevane "procesnopravne kršitve in postopek sojenja, teh pa Ustavno sodišče ni ugotovilo, je bilo treba zavrniti tudi očitek kršitve načela zakonitosti. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrnilo.