Zakon o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG)

3034. Zakon o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG)

Razglašam Zakon o uporabi jezika gluhoslepih (ZUJG), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2025.

Št. 003-02-1/2025-310

Ljubljana, dne 31. oktobra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O UPORABI JEZIKA GLUHOSLEPIH (ZUJG)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta zakon določa pravico do uporabe jezika gluhoslepih, pravico oseb z gluhoslepoto do informiranja v njim prilagojenih načinih sporazumevanja, obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za jezik gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: tolmač) ter pravice oseb z gluhoslepoto, vezane na uporabo jezika gluhoslepih, potrebnih za namen enakopravnega vključevanja oseb z gluhoslepoto v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja.

(2)

Osebe z gluhoslepoto uveljavljajo pravice v skladu s tem zakonom razen, če drug zakon določa drugače.

(3)

Pravice po zakonu, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika, in tem zakonu se izključujejo.

2. člen

(jezik gluhoslepih)

Jezik gluhoslepih je jezik, ki ga za sporazumevanje uporabljajo osebe z gluhoslepoto in temelji zlasti na dotiku in drugih individualno prilagojenih načinih sporazumevanja, kar osebam z gluhoslepoto omogoča prenos informacij iz in v okolje.

3. člen

(oseba z gluhoslepoto)

Oseba z gluhoslepoto je oseba s samostojno obliko invalidnosti, gluhoslepoto, pri kateri je na podlagi medicinske ocene ugotovljena najmanj 50 odstotna izguba sluha po Fowler - Sabinu in 1. do vključno 5. kategorija slepote in slabovidnosti.

4. člen

(razvoj in ohranjanje jezika gluhoslepih)

(1)

Osebam z gluhoslepoto se zagotavljata razvoj in ohranjanje jezika gluhoslepih, kar vključuje:

-

razvoj novih načinov sporazumevanja oseb z gluhoslepoto,

-

zagotavljanje temeljnih jezikovnih virov, tehnologije in didaktičnih gradiv, ki so prilagojeni potrebam oseb z gluhoslepoto,

-

usposabljanje svojcev za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja z osebami z gluhoslepoto,

-

zagotavljanje usposabljanja strokovnih in drugih delavcev v zavodih in drugih organizacijah, ki delajo ali se srečujejo z osebami z gluhoslepoto, za uporabo prilagojenih načinov sporazumevanja,

-

razvoj tehničnih pripomočkov za premagovanje komunikacijskih ovir.

(2)

Za zagotavljanje razvoja jezika gluhoslepih ministrstva, pristojna za invalidsko varstvo, izobraževanje, visoko šolstvo, zdravje, digitalno preobrazbo in kulturo, razpisujejo letne in večletne programe in projekte in pri njih sodelujejo v okviru svojih pristojnosti.

5. člen

(uporaba zakona, ki ureja splošni upravni postopek ter oprostitev plačila taks)

(1)

V postopkih odločanja o pravicah in obveznostih ter pravnih koristih po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso urejena drugače.

(2)

Dokumenti in dejanja za uveljavljanje pravic po tem zakonu so takse prosta.

II. PRAVICE OSEB Z GLUHOSLEPOTO

6. člen

(pravica uporabe jezika gluhoslepih)

(1)

Osebe z gluhoslepoto uresničujejo pravico do uporabe jezika gluhoslepih z uveljavljanjem pravice do tolmača.

(2)

Oseba z gluhoslepoto ima pravico biti informirana v njej prilagojenih načinih sporazumevanja v skladu s predpisi, ki urejajo enakopravno sodelovanje v postopkih.

7. člen

(pravica do tolmača pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe)

(1)

Oseba z gluhoslepoto ima pravico do tolmača v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe, če:

-

je državljan Republike Slovenije ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji in

-

izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega zakona.

(2)

Državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe osebi z gluhoslepoto iz prejšnjega odstavka zagotovijo tolmača na njegovo zahtevo takoj, ko ta predloži na vpogled dokument, iz katerega izhaja, da ima pravice v skladu s tem zakonom.

(3)

Državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe osebi z gluhoslepoto iz prvega odstavka tega člena tolmača zagotavljajo na način, da se tolmači slovenski govorni jezik v jezik gluhoslepih in da se tolmači jezik gluhoslepih v slovenski govorni jezik ter z individualno prilagojenimi načini sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto.

(4)

Na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javne službe osebi z gluhoslepoto iz prvega odstavka tega člena tolmača zagotavljajo tudi na način, da se tolmačita italijanski ali madžarski govorni jezik v jezik gluhoslepih in da se tolmači iz jezika gluhoslepih v govorni italijanski ali madžarski jezik ter individualno prilagojene načine sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto.

(5)

Plačilo stroškov tolmača iz prvega odstavka tega člena zagotovijo državni organi, organi lokalne samouprave, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javne službe v svojih letnih finančnih načrtih.

8. člen

(pravica do tolmača po lastni presoji)

(1)

Oseba z gluhoslepoto ima pravico do tolmača tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, povezanih s komunikacijo, v katerih bi gluhoslepota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb (v nadaljnjem besedilu: pravica do tolmača po lastni presoji) v obsegu do 480 ur na leto, oseba z gluhoslepoto s statusom dijaka, študenta, udeleženca izobraževanja odraslih vključenega v javnoveljavne izobraževalne programe ali kategoriziranega športnika pa v obsegu do 720 ur na leto, če:

-

je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ali dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji;

-

izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega zakona,

-

je bila na podlagi funkcionalne ocene ugotovljena hkratna okvara vida in sluha, ki onemogoča medsebojno nadomeščanje okvarjenih čutov, in

-

za komunikacijo uporablja jezik gluhoslepih.

(2)

Tolmača iz prejšnjega odstavka zagotavlja izvajalec, ki mu je podeljeno javno pooblastilo na podlagi 22. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: nosilec javnih pooblastil).

(3)

Plačilo stroškov tolmača iz prvega odstavka tega člena krije ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

9. člen

(učenje jezika gluhoslepih za osebne asistente)

(1)

Osebni asistent, ki izvaja osebno asistenco za osebo z gluhoslepoto, se lahko udeleži tečaja jezika gluhoslepih iz osme točke četrtega odstavka 22. člena tega zakona.

(2)

Za uveljavljanje učenja jezika gluhoslepih za osebne asistente iz prejšnjega odstavka, oseba z gluhoslepoto nosilcu javnih pooblastil predloži vrednotnico o priznani pravici do osebne asistence, odločbo o pravici do tolmača po lastni presoji in potrdilo izvajalca osebne asistence, da osebni asistent, za katerega se uveljavlja učenje jezika gluhoslepih, izvaja osebno asistenco pri osebi z gluhoslepoto.

(3)

Nosilec javnih pooblastil tečaje za upravičence iz prvega odstavka tega člena izvaja brezplačno. Za izvajanje tečajev obdeluje podatke iz prejšnjega člena.

III. TOLMAČI

10. člen

(tolmač)

Tolmač je oseba, ki osebi z gluhoslepoto tolmači slovenski govorni jezik, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tolmači tudi italijanski ali madžarski govorni jezik, v jezik gluhoslepih ter v individualno prilagojene načine sporazumevanja, glede na izkoristek vida in sluha osebe z gluhoslepoto oziroma tolmači iz jezika gluhoslepih v slovenski govorni jezik, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa tolmači tudi v italijanski ali madžarski govorni jezik.

11. člen

(pogoji za delo tolmača)

(1)

Delo tolmača opravlja oseba, če:

-

je polnoletna;

-

je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo tolmač, skladno s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljnjem besedilu: nacionalna poklicna kvalifikacija);

-

iz kazenske evidence ne izhaja, da je bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti;

-

ji ni bil izrečen disciplinski ukrep začasnega odvzema pravice opravljati delo tolmača in

-

je vpisana v register tolmačev za jezik gluhoslepih iz 13. člena tega zakona.

(2)

Tolmači morajo pri svojem delu upoštevati kodeks poklicne etike tolmačev.

(3)

Za sodne tolmače se uporabljajo določbe tega zakona glede jezika gluhoslepih, v ostalem pa predpisi o sodnih tolmačih.

12. člen

(tarifa za tolmače)

Stroški tolmača se krijejo po tarifi za tolmače, ki jo sprejme minister, pristojen za invalidsko varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

13. člen

(register tolmačev)

(1)

Ministrstvo za odločanje in vodenje postopka vpisa in izbrisa tolmačev po tem zakonu in za zagotavljanje pravne varnosti vodi register tolmačev (v nadaljnjem besedilu: register), ki se deli na:

-

javni del in

-

nejavni del.

(2)

Register je javen v delu, ki obsega naslednje podatke:

-

osebno ime tolmača;

-

datum odločbe o vpisu v register.

(3)

Nejavni del registra zajema podatke iz 34. člena tega zakona.

(4)

Javni del registra se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

14. člen

(postopek vpisa v register)

(1)

Za vpis v register iz prejšnjega člena tolmač pri ministrstvu vloži vlogo za vpis v register, ki vsebuje:

-

osebne podatke (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, davčno številko, kontaktni naslov, številko telefona in naslov elektronske pošte),

-

izpis iz kazenske evidence, da ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti,

-

kopijo potrdila o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji (naziv pridobljene nacionalne poklicne kvalifikacije, zaporedna številka potrdila, kraj in datum izdaje potrdila, naziv izdajatelja potrdila).

(2)

O vpisu v register odloči minister, če tolmač izpolnjuje pogoje iz prve do tretje alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona.

(3)

O izdani odločbi ministrstvo obvesti nosilca javnih pooblastil.

(4)

Tolmač mora pisno sporočiti ministrstvu vsako spremembo podatkov o stalnem ali začasnem prebivališču, kontaktni telefonski številki in naslovu elektronske pošte ter kaznovanosti najpozneje v 15 dneh od njenega nastanka.

15. člen

(izbris iz registra)

(1)

Tolmač se iz registra iz 13. člena tega zakona izbriše, če:

-

umre;

-

zahteva, da ne želi več opravljati dela tolmača;

-

je bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora;

-

iz kazenske evidence izhaja, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na področju nasilja, spolne nedotakljivosti oziroma diskriminatornega ravnanja na podlagi invalidnosti, ali

-

mu je bil izrečen disciplinski ukrep začasen odvzem pravice opravljati delo tolmača.

(2)

O izbrisu tolmačev iz registra odloči po uradni dolžnosti minister.

(3)

O izdani odločbi ministrstvo obvesti nosilca javnih pooblastil.