na dokumentu
Portal TFL
Sodba III Ips 31/2001 - gradbena pogodba - pojem gradbe - pogodba o delu - jamčevanje z napake - stvarne napake - prevzem izvršenega dela in obvestitev prevzemnika - graja...
SODIŠČE
Vrhovno sodišče
ODDELEK
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE
5.7.2002
OPRAVILNA ŠTEVILKA
Sodba III Ips 31/2001
INTERNA OZNAKA
VS40615
SENAT, SODNIK
INSTITUT VSRS
gradbena pogodba - pojem gradbe - pogodba o delu - jamčevanje z napake - stvarne napake - prevzem izvršenega dela in obvestitev prevzemnika - grajanje napak - podpis primopredajnega zapisnika - dovoljenost revizije - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
PODROČJE VSRS
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
Revizija se zavrne.
JEDRO
Pravna kvalifikacija ni del dispozitivnega prava.
Če je pogodbeni predmet izdelava in gradnja opreme v obstoječo zgradbo, potem takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbene pogodbe, temveč kot podjemno pogodbo.
Tožeča stranka (prevzemnik posla) je toženo stranko (naročnika)
pozvala k prevzemu blaga. Tožena stranka je sicer po pogodbi izvršeno delo pregledala in sestavila zapisnik, zapisnika pa potem ni hotela izročiti. Za takšno ravnanje tožena stranka ni navedla kakšnega tehtnega razloga. Zaradi opisanega ravnanja tožene stranke je tožeča stranka zašla v enak položaj, kot če bi tožena stranka stvari sploh ne pregledala. Zato je pravilno, če se v opisanem primeru smiselno uporabi drugi odstavek 614. člena Z-OR. Če tožena stranka noče izročiti zapisnika, velja opravljeno delo za prevzeto.
Ali je tožeča stranka sploh opravila kakšna dela in tudi, ali so opravljena dela imela kakšno pomanjkljivost, je dejstvo, ki je de-l dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog, zato revizijsko sodišče preizkusa drugostopenjske sodbe v tej smeri ne opravi (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977).
Če je pogodbeni predmet izdelava in gradnja opreme v obstoječo zgradbo, potem takšne pogodbe ni mogoče pravno kvalificirati kot gradbene pogodbe, temveč kot podjemno pogodbo.
Tožeča stranka (prevzemnik posla) je toženo stranko (naročnika)
pozvala k prevzemu blaga. Tožena stranka je sicer po pogodbi izvršeno delo pregledala in sestavila zapisnik, zapisnika pa potem ni hotela izročiti. Za takšno ravnanje tožena stranka ni navedla kakšnega tehtnega razloga. Zaradi opisanega ravnanja tožene stranke je tožeča stranka zašla v enak položaj, kot če bi tožena stranka stvari sploh ne pregledala. Zato je pravilno, če se v opisanem primeru smiselno uporabi drugi odstavek 614. člena Z-OR. Če tožena stranka noče izročiti zapisnika, velja opravljeno delo za prevzeto.
Ali je tožeča stranka sploh opravila kakšna dela in tudi, ali so opravljena dela imela kakšno pomanjkljivost, je dejstvo, ki je de-l dejanskega stanja. Zmotna ugotovitev dejanskega stanja pa ni revizijski razlog, zato revizijsko sodišče preizkusa drugostopenjske sodbe v tej smeri ne opravi (tretji odstavek 385. člena ZPP 1977).
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.