MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41 (MRS 41) - Kmetijstvo

OBJAVLJENO V: Uradni list EU 02008R1126-20160101, stran 0 DATUM OBJAVE: 18.12.2015

EU 02008R1126-20160101

 
 
 
 

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41

 
 

Kmetijstvo

 
 

CILJ

 
 
Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje in razkritja, povezana s kmetijsko dejavnostjo.
 
 

PODROČJE UPORABE

 
 

1

 
 
Ta standard se uporablja za obračunavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:
 
 
(a)
bioloških sredstev, razen plodonosnih trajnic,
 
 
(b)
kmetijskih pridelkov ob pospravitvi, ter
 
 
(c)
državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.
 
 

2

 
 
Ta standard se ne uporablja za:
 
 
(a)
zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva in MRS 40 – Naložbene nepremičnine),
 
 
(b)
plodonosne trajnice, povezane s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16). Vendar se ta standard uporablja za pridelke navedenih plodonosnih trajnic,
 
 
(c)
državne podpore, povezane s plodonosnimi trajnicami (glej MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči),
 
 
(d)
neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 38 – Neopredmetena sredstva).
 
 

3

 
 
Ta standard se uporablja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni pridelki bioloških sredstev podjetja, v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanja grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.
 
 

4

 
 
V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi:
 
 

Biološka sredstva

Kmetijski pridelki

Proizvodi, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi

Ovce

Volna

Preja, preproga

Drevesa v nasadu gozdnega drevja

Posekana drevesa

Hlodi, stavbni les

Molzno govedo

Mleko

Sir

Prašiči

Trupi

Klobase, prekajene šunke

Rastline bombaža

Obrani bombaž

Preja, oblačila

Sladkorni trs

Požeto trsje

Sladkor

Rastline tobaka

Obrani listi

Sušeni tobak

Čajni grmi

Obrani listi

Čaj

Vinska trta

Obrano grozdje

Vino

Sadno drevje

Obrano sadje

Predelano sadje

Oljne palme

Obrani sadeži

Palmovo olje

Kavčukovci

Nabrani lateks

Proizvodi iz kavčuka in gume

Nekatere rastline, na primer čajni grmi, vinska trta, oljne palme in kavčukovci, običajno ustrezajo opredelitvi plodonosnih trajnic in spadajo v področje uporabe MRS 16. Vendar pridelki plodonosnih trajnic, na primer čajni listi, grozdje, sadeži oljnih palm in lateks, spadajo v področje uporabe MRS 41.

 
 
▼B
 
 

OPREDELITVE POJMOV

 
 

Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom

 
 

5

 
 
V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
 
 
Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja in spravitve bioloških sredstev v podjetju za prodajo ali za kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva.
 
 
Kmetijski pridelek je pospravljen pridelek bioloških sredstev podjetja.
 
 
Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:
 
 
(a)
se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi,
 
 
(b)
bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju, ter
 
 
(c)
pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.
 
 
Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.
 
 
Biološko preobražanje obsega rast, propadanje, proizvajanja in razplod, ki povzročajo kakovostne ali količinske spremembe biološkega sredstva.
 
 
Skupina bioloških sredstev je agregacija podobnih živih živali ali rastlin.
 
 
Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.
 
 
Stroški prodaje so dodatni stroški, ki se neposredno pripišejo odtujitvi sredstva, razen stroškov financiranja in davkov iz dobička.
 
 

5A

 
 
Naslednje rastline niso plodonosne trajnice:
 
 
(a)
rastline, ki se gojijo za uporabo kot kmetijski pridelek (na primer drevesa, ki se gojijo za pridobivanje stavbnega lesa),
 
 
(b)
rastline, ki se gojijo za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, če obstaja več kot majhna verjetnost, da bo podjetje kot kmetijski pridelek pobralo in prodalo tudi rastlino, razen občasne prodaje odpadkov (na primer drevesa, ki se gojijo tako zaradi plodov kot zaradi stavbnega lesa), ter
 
 
(c)
enoletne poljščine (npr. koruza in pšenica).
 
 

5B

 
 
Če se plodonosne trajnice ne gojijo več zaradi pridelka, se lahko posekajo in prodajo kot odpadki, na primer kot les za kurjavo. Takšna občasna prodaja odpadkov ne pomeni, da rastlina ne ustreza opredelitvi plodonosne trajnice.
 
 

5C

 
 
Pridelek plodonosnih trajnic je biološko sredstvo.
 
 
▼B
 
 

6

 
 
Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo). V tej različnosti pa je nekaj skupnih lastnosti:
 
 
(a)
Zmožnost spreminjanja. Žive živali in rastline so se zmožne biološko preobražati;
 
 
(b)
Uravnavanje sprememb. Uravnavanje olajšuje biološko preobražanje z izboljševanjem ali vsaj ustaljevanjem okoliščin, ki so potrebne za tak proces (na primer ravni prehranjevanja, vlažnosti, toplote, rodovitnosti in svetlobe). Takšno uravnavanje razlikuje kmetijsko dejavnost od drugih dejavnosti. Na primer pospravljanje pridelka iz neuravnavanih virov (kot je ribarjenje v oceanu ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost; ter
 
 
(c)
merjenje sprememb: spreminjanje kakovosti (na primer genetskih odlik, gostote, zrelosti, maščobnosti, vsebnosti beljakovin in žilavosti vlaken) ali količine (na primer zaroda, teže, kubičnih metrov, dolžine ali premera vlaken ter števila brstičev), ki jih ustvarja biološka preobrazba ali spravitev, se meri in spremlja kot običajno področje nalog uravnavanja.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window