TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da pravna dejanja tožeče stranke, storjena v korist tožene stranke: sklenitev verižne kompenzacije 17.9.1999, 8.11.1999 in 12.11.1999, s čimer je tožena stranka prišla do poplačila svojih terjatev do tožeče stranke dne 23.9.1999 v znesku 600.000,00 SIT, dne 12.11.1999 v znesku 1.000.000,00 SIT, dne 23.11.1999 v znesku 1.934.429,09 SIT, sklenitev pogodbe o asignaciji z dne 12.11.1999 ter s tem nalog tožeče stranke njenemu dolžniku P. d.d., da obveznosti tožeče stranke izpolni z nakazilom zneska 535.893,30 SIT toženi stranki, in plačila, ki ga je tožena stranka na podlagi tega prejela ter s tem dne 19.11.1999 prišla do poplačila svojih terjatev do tožeče stranke v znesku 535.893,30 SIT, sklenitev pogodbe o asignaciji z dne 12.11.1999 ter s tem nalog tožeče stranke njenemu dolžniku K. d.d., da obveznosti tožeče stranke izpolni z nakazilom zneska 1.974.395,50 SIT toženi stranki, in plačila, ki ga je tožena stranka na podlagi tega prejela ter s tem dne 23.11.1999 prišla do poplačila svojih terjatev do tožeče stranke v znesku 1.974.395,50 SIT, nimajo pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke. 2. Tožena stranka je dolžna v stečajno maso tožeče stranke plačati 6.044.717,89 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2000 dalje do plačila, v 8 dneh." II. Odločitvi iz 3. in 4. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje se spremenita tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 298.447,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2002 do plačila, vse v 8 dneh. III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 360.788,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.1.2002 do plačila, vse v 8 dneh.

 

Trajno pogodbeno razmerje je tisto, pri katerem je izpolnitev trajna in ne preneha že s posamičnim izpolnitvenim dejanjem: pogodbena obveznost preneha šele z izpolnitvijo vseh izpolnitvenih dejanj. V takšnem razmerju ni moč vnaprej videti, do kdaj naj izpolnjevanje traja, če ni določen rok - čas trajanja obveznosti. Tožena stranka (dobavitelj električne energije) s trenutkom, ko prejme plačilo za že dobavljeno energijo, mora izvršiti tudi naslednjo dobavo. In drugič, kar je logična posledica pravkar zapisanega, plačilo že dobavljene električne energije je pogoj za nadaljnje dobave. Zaradi izpodbijanih dejanj se stečajna masa ni zmanjšala. S plačilom že dobavljene elektrike je tožena stranka namreč pridobila terjatev na nadaljnje dobave elektrike.