TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da izrek sodbe glasi: I. Tožbeni zahtevek, ki glasi:“ 1. Tožena stranka ... je dolžna plačati tožeči stranki ..., znesek v višini 19.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 17.9.2017 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, pod izvršbo.2. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki vse pravdne stroške tega pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo “ se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 1665,80 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.“

III. Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 995,38 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila, pod izvršbo.

IV. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Izpodbijana vmesna sodba ni sodba presenečenja, za katero v pravni teoriji in sodni praksi velja, da je o njej mogoče govoriti tedaj, če sodišče brez ustreznega materialno procesnega vodstva spremeni torišče spora tako, da odloči na pravni podlagi, ki je stranki nista pričakovali in zato nista mogla navajati dejstev in predlagati dokazov, pomembnih za odločanje sodišča na spremenjeni podlagi.

Sodišče prve stopnje je v okviru pripravljalnega naroka po 279.c.členu ZPP skladno z določbo 279.č. člena ZPP tudi izdelalo program vodenja postopka in pri tem navedlo, da bo glede zahtevka tožeče stranke odločilo po temelju. Tako sta pravdni stranki lahko pričakovali izdajo vmesne sodbe in ta ne more biti sodba presenečenja, še zlasti ne ker je o njen moč govoriti le tedaj, če je sodba izdana v posebni procesni situaciji, kot je pojasnjeno, za takšno pa v obravnavanem primeru ne gre.

S sklenitvijo zavarovalne pgodboe nastopijo formalni učinki zavarovalne pogodbe, ki se kažejo v obstoju zavarovalne pogodbe, medtem ko materialnopranvi učinki zavarovalne pogodbe, da zavarovlanica ob nastanku zavarovalnega primera izplača zavarovalnino ali odškodnino nastopijo9 v odvisnosti od dogovora glede dospelosti premije.

Ker dospelost plačila premije in način plačila premije (naenkrat ali obročno) smeta stranki zavarovalne pogodbe sami dogovoriti, je zmotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je nično določilo pogodbe, da se pri plačevanju po računu, kjer je valuta plačila prvega obroka premije ali prve premije kasnejša kot datum sklenitve pogodbe, šteje kot dogovor, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe.