TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v točki IV izreka spremeni tako, da se glasi:

„IV. Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati odpravnino v znesku 128,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2015 do plačila“.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obstoj odpovednega razloga (o razlogu za petdnevno odsotnost tožnik ni obvestil tožene stranke, čeprav bi po mnenju tožene stranke to moral in mogel storiti) in prepričanje tožene stranke, da zagovor, tudi če bi bil opravljen, njene odločitve ne bi mogel spremeniti, ne opravičuje opustitve zagovora. Tožnik razloga za odsotnost ni sporočil in tega dejstva res ne bi mogel spremeniti noben zagovor. Lahko pa bi se v zagovoru razjasnili razlogi za opustitev sporočila (dejanski stan odpovednega razloga vsebuje tudi ugotovitev, ali je delavec mogel sporočiti razlog za odsotnost), kot tudi okoliščine in interesi na tožnikovi strani v zvezi z nadaljevanjem delovnega razmerja, ki bi jih bilo mogoče primerjati z okoliščinami in interesi tožene stranke (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zagovor v tej smeri bi namreč objektivno prispeval k razjasnitvi dejanskega stanja (prim. sklep in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. VIII Ips 7/2011).