TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se v delu, ki se nanaša na II. točko izreka sklepa, zavrže.

II. Glede IV. in V. točke izpodbijanega sklepa, se pritožbi delno ugodi in se sklep:

- v IV. točki izreka spremeni tako, da je upnik dolžan povrniti drugemu dolžniku stroške ugovornega postopka v višini 211,27 EUR v roku 8. dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti;

- v V. točki izreka spremeni tako, da je upnik dolžan povrniti drugemu dolžniku stroške postopka s pritožbo zoper sklep z dne 17. 2. 2016 v višini 72,50 EUR, v roku 8. dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v III. in v nespremenjenem delu IV. in V. točke izreka, potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Procesna dejanja strank, ki so posledica materialno procesnega vodstva, niso podvržena prekluzijam.

Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele v kolikor bi dolžnik navedel in tudi izkazal, da dokumentacije, ki bi mu omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogel pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko izvedlo predlagane dokaze. Stališče dolžnika, ko bi zgolj golo zatrjevanje nepoznavanja dejstev zadostovalo za izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi potem črpal svojo trditveno podlago, bi poseglo v temeljni koncept izvršilnega postopka, ki temeljni na povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in razpravnem načelu, ki odločilno vlogo pri zbiranju dejstev in dokazov nalaga strankam.