TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se začasno do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu odloži pravno učinkovanje sklepa Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-168/2015/7 (1313-18) z dne 11. 1. 2016.

Sodišče ugotavlja, da četudi sam nosi primarno trditveno in dokazno breme kar zadeva dokazovanje, da bi bil s ponovnim vračanjem v Republiko Hrvaško tožnik podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, tej zahtevi v upravnem postopku tožnik ni zadostil, saj ni predlagal nobenega dokaza v podkrepitev tovrstnih izjav, ki jih je podal v navzočnosti svoje pooblaščenke, ustrezno kvalificirane svetovalke za begunce na osebnem razgovoru dne 18. 9. 2015.

Pravo EU ne zagotavlja, da mora biti vsak prosilec popolnoma enako obravnavan v vsaki državi članici, oziroma vsaka neenaka obravnava še ne pomeni (takšne) kršitve človekovih pravic, da bi bila država glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije obvezana uporabiti klavzulo suverenosti.

Tožnik bi v primeru, če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o glavni stvari, lahko bil vrnjen na Hrvaško z območja Republike Slovenije, to pa bi pomenilo, da se ne nahaja pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazoval pravnega interesa, ki bi naknadno prenehal v primeru, če bi tožnik zapustil območje Republike Slovenije. Njegov pravni položaj se namreč ne bi mogel več spremeniti. Zgolj ugotavljanje (ne)zakonitost izpodbijanega sklepa bi bilo za tožnika brez pravnega učinka, ker bi prenehala možnost odločanja o tem, kar je bilo predmet upravnega spora.