TFL Vsebine / Revija Javna uprava

Prispevek obravnava pojav birokratizacije in predvsem meje njenega omejevanja v okviru odprave administrativnih ovir na področju upravnega procesnega prava oziroma v upravnih postopkih. Pravo nasploh ni namenjeno samo sebi, ampak naj z določnostjo prispeva k predvidljivim in zato boljšim odnosom v družbi. Upravnopravna razmerja med posameznimi nosilci pravic in obveznosti ter oblastjo, ki se urejajo praviloma v javnem interesu, pa imajo dodatne omejitve, če naj bodo javne politike učinkovite in hkrati oblast demokratična. V tem smislu se v prispevku obravnava nekaj primerov debirokratizacije v evropski praksi in pri nas, kjer se postavlja vprašanje, ali je (re)regulacija dosegla namen. V nekaj položajih, recimo glede pozitivne fikcije ob molku organa samo zaradi razbremenitve pristojnih ali poenostavljanju vročanja in izvrševanja zgolj zaradi varčevanja pri stroških, avtorica ugotavlja, da so bili posegi neposrečeni. Zato je treba k realnemu pojavu birokratizma v upravnih postopkih kot oviri za gospodarstvo in družbo pristopati usmerjeno, raje materialnopravno kot procesno in prednostno prek regulacije v področnih predpisih kot ZUP ter vzporedno s pravnimi in organizacijskimi ukrepi za večjo upravno učinkovitost. Optimizacija upravnih postopkov pa mora biti vodena sistemsko, s tehtanjem prednosti in slabosti določanja pravil v celoti posledic ter njihovim izvajanjem upoštevanjem temeljnih (u)pravnih načel.

The paper deals with the notion of bureaucratism and the limits of its deregulation in the sense of removing administrative barriers in administrative procedural law, i.e. administrative procedures. Generally speaking, the purpose of law is to contribute to predictable and thus better relations within the society. Administrative relations, covering public interest when authoritatively recognizing individual rights or imposing obligations, need to have additional limits if public policies are to be run efficiently and authority exercised democratically. Selected examples of debureaucratization in European and Slovene praxis are analyzed. In terms of the intended aim some of these examples are considered rather failed solutions (e.g. positive fiction in the case of administrative silence only to reduce overburden and simplification of notification merely to decrease procedural costs). Hence, the issue of red-tapism has to be solved systematically, by substantive rather than procedural law and by means of special legislation, with ex ante and ex post regulatory assessment and implementation of rules under general legal and administrative principles.