TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v točki II izreka tako, da se ta po spremembi glasi:

„Tožeča stranka je dolžna pravdne stroške tožene stranke v višini 2.071,75 EUR plačati tako, da znesek 1.723,74 EUR v roku 15-tih dni nakaže na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ..., sklic ... (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 000/2020), znesek 348,01 EUR pa v istem roku toženi stranki, v primeru zamude z enim ali drugim zneskom pa skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“

V ostalem se pritožba zavrne in sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Materalnopravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da kupna pogodba, ki jo je A. A. sklenila s toženko v vlogi navidezne kupke, ni navidezna pogodba, ki glede na določilo prvega odstavka 50. člena OZ ne bi imela pravnega učinka med strankama. Za tako pogodbo bi šlo le v primeru, če bi obe pogodbeni stranki ne le vedeli, da je resnični kupec nepremičnine B. B., ampak bi bila njuna volja, predvsem pa volja toženke, da pogodba med njima nima nobenih učinkov. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ampak je ugotovilo, da je volja strank za nakup ustrezala pravi volji.

Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa moralo poseči v stroškovno odločitev. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila toženki z odločbo predsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 12. 2020, dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, za izvajanje te pomoči pa je bila določena odvetnica F. F. Sodišče prve stopnje bi moralo zato tožniku, ki v pravdi ni bil uspešen, na podlagi tretjega odstavka 46. člena ZBPP naložiti, da stroške, ki so bili za zastopanje toženke plačani iz proračunskih sredstev, povrne (namesto toženki) v korist proračuna.