TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

V času izbruha pandemije nove koronavirusne bolezni so bili ljudje, ob zaprtju države in vseh nenujnih trgovin prisiljeni k še večjemu nakupovanju preko spleta, to pa je prisililo tudi številne manjše trgovce, da so svoje poslovanje preselili na splet.

Ker so bili številni obrati v času zaprtja države prisiljeni za nekaj časa zapreti svoje obrate, je to nekatere prisililo k popolni zaustavitvi poslovanja, spet drugi so se prilagodili številnim omejitvam in ubrali druge poslovne poti do kupcev.

Preučili smo poslovanje izbranih trgovskih obratov v času pandemije nove koronavirusne bolezni Covid-19. Pri tem nam je zanimalo, kako so ti poslovali pred, med in po pandemiji. Velik poudarek je bil na elektronskem poslovanju, torej ali je imela uporaba elektronskega poslovanja v obdobju pandemije pozitiven vpliv na uspešnost poslovanja ali ne.

E – POSLOVANJE

Elektronsko poslovanje predstavlja trženje, nakup in prodajo blaga ali storitev preko interneta. Obsega celoten obseg spletne prodaje izdelkov in storitev, od začetka do konca.« (Electronic Commerce, 2022)

E-poslovanje je utemeljeno na elektronski obdelavi in prenosu podatkov, interno in eksterno z uporabo medomrežja. Ali povedano na drug način, da sklepamo posle v elektronski obliki z računalniško komunikacijskimi sistemi. To omogoča podjetjem, da na različne načine komunicirajo z dobavitelji in tudi odjemalci. (Elektronsko poslovanje).

Razlogov za uvajanje e-poslovanja v podjetju je več, le ti pa so predvsem odvisni od podjetja samega in ciljev, ki so si jih zadali. Med pogostejšimi razlogi za uvedbo e-poslovanja je znižanje stroškov. Drugi razlogi so še avtomatizacija prodajnega procesa, krajšanje poslovnih ciklov, boljša povezanost z odjemalci ter ustvarjanje novih tržnih priložnosti. Prednost, ki jo nudi e-poslovanje je še hitrejša obdelava e-dokumentov, kar omogoča zanesljivo, varno in hitrejšo izmenjavo informacij.

E-poslovanje za podjetja ne predstavlja samo prednosti, pač pa tudi omejitve. Omejitve so predvsem povezane s tehnologijo, saj te niso vedno najbolj zanesljive, predvsem kar se tiče varnosti. Težave lahko nastopijo tudi zaradi nekompatibilnosti opreme, ki jo ima podjetje na razpolago. V današnjem času težavo predstavljajo tudi zelo hitre spremembe same opreme in tehnologije nasploh, kar lahko za nekatera podjetja predstavlja velike stroške.

EMPIRIČNA RAZISKAVA

Namen raziskave je bilo ugotoviti, kako so izbrani trgovski obrati poslovali v času pandemije koronavirusne bolezni Covid-19. Pri tem je bil velik poudarek na uporabi elektronske oblike poslovanja.

Postavili smo naslednje hipoteze:

H1: Več kot polovico manjših trgovcev, ki še niso uporabljali elektronske oblike poslovanja, so v to prisilili ukrepi, povezani z zajezitvijo širjenja koronavirusne bolezni Covid-19.

H2: 20 % anketiranih se še ni odločilo za uporabo e-poslovanja zaradi neznanja (digitalna nepismenost, se ne znajdejo v digitalnem svetu).

H3: 30 % trgovcem, ki so v času koronavirusne bolezni uporabljali e-poslovanje, se je število naročil in kupcev povečalo.

H4: Delež prodaje preko spleta se je po pandemiji koronavirusa v primerjavi z obdobjem pred pandemijo izdatno povečal. Delež prodaje preko spleta po pandemiji znaša več kot 50 %.

Anketiranje je potekalo preko spleta, s pomočjo spletne aplikacije 1ka. Anketni vprašalnik je bil namenjen trgovskim obratom iz Slovenije, predvsem kmetom, vinarjem in drugim ponudnikom domačih izdelkov.

V analizo je bilo vključenih 560 obratov oziroma ponudnikov domačih izdelkov iz Slovenije. Raziskava je potekala od marca do junija 2022. Anketni vprašalnik je v celoti izpolnilo 94 od 560 udeležencev oziroma obratov. V analizi so bili vključeni obrati iz vseh slovenskih regij, razen Zasavske regije, kar je vidno iz grafa na sliki 1.

Slika 1 : Prikaz deleža obratov glede na regijo

Obrati, vključeni v raziskavo, so bili različnih oblik in sicer od s.p., d.o.o., d.d., zavoda, zadrug do kmetij z dopolnilno dejavnostjo. Zadnjih omenjenih je bilo v analizi vključenih največ, in sicer kar 61 od 94 sodelujočih.

Večji del anketirancev, kot je vidno tudi na grafu na sliki 2, prodaja živilske izdelke, in sicer sadje, zelenjavo, mesne in mlečne izdelke, vino, žgane pijače itd.

Slika 2 : Prikaz deleža podjetij glede na vrsto izdelkov, ki jih prodajajo

Glavni namen anketnega vprašalnika je bil raziskati ali trgovski obrati uporabljajo elektronsko obliko poslovanja. Kot je razvidno iz grafa na sliki 3 se samo 59 % obratov, ki so sodelovali v analizi, poslužuje te oblike poslovanja.

Slika 3 : Delež obratov, ki uporabljajo elektronsko obliko poslovanja

Kar 41 % obratov, ki so sodelovali, elektronske oblike poslovanja ne uporablja. V nadaljevanju smo preverili, kakšni so razlogi za neuporabo ter ali načrtujejo, da bodo v prihodnosti poslovali tudi elektronsko.

Razlogi, zakaj ne uporabljajo elektronske oblike poslovanja, so prikazani na grafu na sliki 4. Največ, in sicer več kot 60 % obratov, ki ne poslujejo elektronsko, se te oblike poslovanja ne uporabljajo zaradi premajhnega obsega poslovanja. Drugi razlog, ki ga je izbralo 8 % obratov, je neznanje, torej digitalna nepismenost, več kot 30 % obratov pa je kot razlog navedlo druge razloge, in sicer, da ne potrebujejo, pomanjkanje časa, prodaja izključno v trgovinah, osebni stik s stranko, neprimerna dejavnost itd.

Slika 4: Prikaz razlogov obratov za neuporabo elektronske oblike poslovanja

S tem lahko ovržemo hipotezo 2, in sicer da se 20 % anketirancev še ni odločilo za uporabo e-poslovanja zaradi neznanja. Kot je vidno na grafu na sliki 4, je najpogostejši razlog za neuporabo e-poslovanja premajhen obseg poslovanja, in to kar pri 62 % anketiranih obratih. Medtem ko je razlog, neznanje oziroma digitalno nepismenost izbralo samo 8 % anketirancev.

Te obrate smo povprašali, ali načrtujejo, da bodo v prihodnje poslovali tudi elektronsko. Na vprašanje je pritrdilno odgovorilo le 26 % obratov, kot je vidno na grafu na sliki 5, ki elektronsko še ne poslujejo.

Slika 5: Prikaz deleža obratov, ki načrtujejo, da bodo v prihodnje poslovali tudi elektronsko

Pri obratih, ki elektronsko obliko poslovanja uporabljajo, pa smo ugotavljali, zakaj so se odločili za tovrstno obliko poslovanja ter kdaj so naredili prehod na to obliko poslovanja.

Najpogostejši razlog, ki ga je izbralo 54,5 % obratov, prikazan tudi na grafu na sliki 6, zakaj so se odločili za to obliko poslovanja, je bil ta razlog zato, ker se danes vse seli na splet. Drugi razlogi so bili, ker je omogočeno poslovanje na večjem obsegu in tudi v tujini, ker predstavlja poslovanje skladno s časom, omogoča raznovrstnost poslovanja ter Covid-19.

Slika 6: Razlogi obratov za uporabo elektronskega poslovanja

31 % obratov, ki poslujejo elektronsko, je prehod na to obliko poslovanja naredilo pred letom 2018. Največ, in sicer 44 % obratov, je ta prehod naredilo med letom 2018 in letom 2020, kot je vidno na grafu na sliki 7. Po letu 2020 pa je ta prehod naredilo 25 % anketiranih obratov.

Slika 7: Prikaz časovnega okvirja prehoda obratov na elektronsko obliko poslovanja

Na vprašanje ali je razlog za prehod na elektronsko obliko poslovanja povezan z ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni Covid-19, je pritrdilno odgovorilo 43 % obratov, razvidno iz grafa na sliki 8, ki so prehod na elektronsko obliko poslovanja naredili po letu 2020.

Slika 8: Prikaz deleža obratov, ki so prešli na elektronsko obliko poslovanja zaradi ukrepov povezanih z zajezitvijo širjenja koronavirusne bolezni Covid-19

S tem lahko ovržemo hipotezo 1, in sicer da je več kot polovico manjših trgovcev, ki se še niso uporabljali elektronske oblike poslovanja v to prisililo zaprtje države in s tem povezani ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusne bolezni Covid-19. Kot je razvidno na grafu na sliki 8, je delež teh trgovcev znašal le 43 %.

Na naslednja dve vprašanji so odgovarjali vsi obrati. Ugotavljali smo, ali je zaprtje države za njihovo poslovanje predstavljalo kakšno težavo. Kot je razvidno iz grafa na sliki 9, je 43 % obratov odgovorilo z da, 57 % pa z ne.

Slika 9 : Prikaz deleža obratov, ki jim je zaprtje države pri poslovanju predstavljalo težavo

Na grafu na sliki 10 so prikazani deleži obratov glede na število naročil in kupcev v času zaprtja države. Kot je razvidno iz grafa, se je 39,4 % obratom število naročil in kupcev povečalo. 41,5 % obratov pa se je število naročil in kupcev zmanjšalo. Obratov, ki se jim število naročil in kupcev ni spremenilo, pa je bilo 19,1 %.

Slika 10: Prikaz deleža obratov glede na število naročil in kupcev v času zaprtja države

Pri tem smo še dodatno preverili, kako je zaprtje države vplivalo na poslovanje tistih, ki so že uporabljali elektronsko obliko poslovanja. Kot je vidno na grafu na sliki 11, se je število naročil v tem obdobju povečalo enakemu deležu obratov, kot se jim je zmanjšalo. Ta delež je znašal 41,8 %. Pri ostalih 16,4 % obratov pa se število naročil in kupcev v tem obdobju ni spremenilo.

Slika 11 : Prikaz deleža obratov glede na število naročil in kupcev v času zaprtja države, ki so uporabljali elektronsko obliko poslovanja

S tem lahko potrdimo hipotezo 3, in sicer da se je 30 % trgovcem, ki so v času koronavirusne bolezni uporabljali e-poslovanje, število naročil in kupcev povečalo. Kot je vidno na grafu na sliki 11, se je število naročil in kupcev povečalo 41,8 % obratov. Čeprav smo hipotezo 3 potrdili, pa ne moremo mimo deleža tistih, ki se jim je število naročil in kupcev zmanjšalo, saj je delež teh enak deležu tistih, ki se jim je število naročil in kupcev povečalo. Ta prav tako znaša 41,8 %.

Pri obratih, ki poslujejo elektronsko, smo preverili tudi, ali imajo svojo spletno trgovino. Kar 58 % obratov, ki posluje elektronsko ima tudi svojo lastno spletno trgovino, kar je vidno tudi iz grafa na sliki 12.

Slika 12 : Delež obratov, ki imajo svojo spletno trgovino

Najpogostejši razlog, zakaj so se odločili za postavitev svoje lastne spletne trgovine, je bil povečanje števila kupcev, in sicer pri 75 % obratih, kot je razvidno tudi iz grafa na sliki 13.

Drugi razlogi so bili znižanje stroškov, lažje obvladovanje večjega števila naročil, zaprtje tržnic, vzdrževanje stika s kupci, predvsem s tistimi iz tujine, dostopnost do strank ter dodatna ponudba.

Slika 13 : Prikaz razlogov obratov za postavitev svoje spletne trgovine

Največ, in sicer 41 % obratov, ima svojo spletno trgovino od 2 do 5 let. 9 % obratov, kot je prikazano na grafu na sliki 14, pa ima spletno trgovino manj kot 1 leto.

Slika 14: Prikaz časovnega okvirja uporabe spletne trgovine

Primerjali smo tudi kolikšen delež prodaje je predstavljala prodaja preko spleta pred pandemijo koronavirusa, torej pred letom 2020 in kolikšen delež prodaje predstavlja prodaja preko spleta danes, torej v prvi polovici leta 2022.

Kot je vidno na grafih na slikah 15 in 16, je tako pred pandemijo kot tudi v prvi polovici leta 2022 spletna prodaja pri več kot 50 % obratov predstavljala manj kot 20 % prodaje.

Slika 15: Prikaz deleža prodaje obratov preko spletne trgovine pred pandemijo koronavirusa

Slika 16: Prikaz deleža prodaje obratov preko spletne trgovine v prvi polovici leta 2022

Ovreči moramo tudi hipotezo 4, in sicer da se je delež prodaje preko spleta po pandemiji koronavirusa v primerjavi z obdobjem pred pandemijo izdatno povečal. Predvidevali smo, da je delež prodaje preko spleta po pandemiji znašal več kot 50 %. Kot je vidno na grafu na slikah 15 in 16, je delež prodaje preko spleta tako pred in po pandemiji znašal manj kot 20 %. Kot lahko vidimo iz grafov na sliki 15 in 16 se deleži prodaje preko spletne trgovine pred in po pandemiji niso bistveno spremenili.

Pri obratih, ki poslujejo elektronsko, nimajo pa svoje spletne trgovine, smo ugotavljali, zakaj je nimajo. Kot je vidno na grafu na sliki 17, je najpogostejši razlog, ki ga je izbralo 48 % teh obratov ta, da spletne trgovine ne potrebujejo.

Prav tako o sami postavitvi spletne trgovine razmišlja le 30 % obratov, ki le te še nima. Delež teh je prikazan na grafu na sliki 18.

Slika 17: Prikaz razlogov obratov, da nimajo svoje spletne trgovine

Slika 18: Mnenje obratov, ki nimajo svoje spletne trgovine, o postavitvi le te

2 ZAKLJUČEK

V raziskavi smo obravnavali poslovanje izbranih trgovskih obratov, s poudarkom na elektronskem poslovanju tekom epidemije Covid-19.

Pri sami raziskavi nismo imeli večjih omejitev, saj je v Sloveniji zelo veliko število trgovskih obratov oziroma ponudnikov domačih izdelkov. S tega vidika smo tudi uspeli zbrati zadostno število popolno izpolnjenih anketnih vprašalnikov, ki smo jih kasneje analizirali.

Glavni namen analize je bilo ugotoviti, ali trgovski obrati sploh uporabljajo elektronsko obliko poslovanja. Ugotovili smo, da se te oblike poslovanja uporablja manj kot polovica anketiranih. Obrati, ki e-poslovanja še ne uporabljajo pa tudi za v prihodnje niso izkazali zanimanja, da bi prešli na obliko e-poslovanja.

Predvidevali smo, da je imela koronavirusna bolezen Covid-19 večji vpliv na prehod na elektronsko obliko poslovanja, vendar smo na podlagi rezultatov analize ugotovili, da lahko to domnevo ovržemo.

Pred začetkom raziskave smo postavili štiri hipoteze, po sami analizi smo lahko le eno od hipotez potrdili, druge smo ovrgli. S tem, da smo pri hipotezi 3 preverjali, kolikšnemu deležu trgovcev se je število naročil in kupcev v času koronavirusne bolezni povečalo in ugotovili, da čeprav smo hipotezo lahko potrdili, smo na drugi stani imeli enak delež tistih, ki se jim je število naročil in kupcev zmanjšalo.

Čeprav je bila uporabljena metoda primerna, bi bilo mogoče bolje, če bi s stališča ugotoviti kakšen vpliv je imel Covid-19 na uporabo e-poslovanja izbrali drugo ciljno skupino, kjer elektronsko poslovanje uporabljajo tako rekoč vsak dan.

3 LITERATURA

1. Electronic Commerce. (2022). Pridobljeno 23. 6. 2022 s svetovnega spleta: https://sl.theastrologypage.com/electronic-commerce
2. Elektronsko poslovanje, pridobljeno 26. 6. 2022 s svetovnega spleta: https://sl.wikipedia.org/wiki/Elektronsko_poslovanje

O avtorjih:

¹ Dr. Mateja Gorenc je doktorica poslovnih ved, magistrica poslovnih ved, magistrica financ in računovodstva, diplomirana inženirka matematike, certificirana preiskovalka prevar na področju računovodstva in financ, predavateljica na Visoki šoli za računovodstvo in finance v Ljubljani
² Lucija Rutar je študentka študijskega programa druge stopnje Gospodarskega inženiringa na Poslovno-tehniški fakulteti, Univerza v Novi Gorici