TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na koncu prvega dela pogovora minuli teden nas je Marta Kos spomnila, da v »parlamentarni demokraciji ne morete iti na volitve, če nimate politične stranke. Trenutno še nimamo boljšega sistema, kot je predstavniška demokracija. Kje je mesto gibanjem, kje je mesto ljudem, ki se želijo angažirati, pa ne želijo biti člani političnih strank? Na to ne znam odgovoriti.«

TFL Glasnik:
Morda je odgovor ravno združenje ONA VE?

Mag. Marta Kos:
Ste ženska in veste, da se najini generaciji ni bilo treba boriti, da imamo v družbi dober položaj. Obe sva morali trdo garati, cela naša generacija, in mislim, da smo bile zelo uspešne. Sem letnik 1965 in sem šolanje do magisterija končala v nekdanji Jugoslaviji, odlično sem lahko študirala, imela sem dober status. Moja mama je bila gospodinja, a vam povem, da je bil njen status v družini zelo cenjen, nikoli podcenjevan, saj vemo, koliko je prispevala, da je naša družina lahko funkcionirala.

Na neki način smo dediščino dobrega odnosa do žensk, do enakopravnega položaja, prinesli s seboj iz prejšnjega sistema. Spomnim se prvih let samostojnosti, ko smo hlastale za znanjem znanih družboslovk, ki so se ukvarjale z raziskovanjem socialnega položaja žensk v Sloveniji, tudi za večje politične stranke je bila to pomembna tema. Potem pa se mi zdi, da je na neki točki javna razprava o tej temi potihnila in verjetno nas je preveč prevel občutek, da smo itak enakopravne in da se ni potrebno več angažirati.

Zdi se mi, da smo, ko govorim o dogajanju v družbi, to tako potisnili na stran, da je postalo na nek način samoumevno, zdaj pa že leta opažamo, da se položaj žensk v Sloveniji sistematično slabša. Nikoli ne bom pozabila, kako smo leta 2014, ko sem bila veleposlanica v Berlinu, 10. obletnico članstva v EU proslavljali na način, da je naše veleposlaništvo skupaj z Deloitte Slovenija naredilo odmeven dogodek in tudi raziskavo na temo, kaj se je v desetih državah po vstopu v EU spremenilo v položaju žensk. Takrat je zelo odmeval podatek, da ima Slovenija z dvema odstotkoma najnižjo razliko med plačilom žensk in moških, t.i. pay gap. Ali da slovenski moški opravijo največ neplačanega gospodinjskega dela na dan.

Zakaj to pripovedujem? Pay gap se je v enem od kasnejših let povečal na 14 % (na srečo je danes manjši). V poročilu WEF, Svetovnega gospodarskega foruma o »Global Gender Gap Report«, je bila Slovenija leta 2017 na odličnem 7. mestu, leta 2021 pa na 41. mestu, torej smo nazadovali kar za 34 mest! Evropski inštitut za enakost spolov EIGE je v zadnjem poročilu ugotovil, da se je indeks enakosti spolov v Sloveniji poslabšal. Analize deleža žensk v evropskih vladah kažejo, da je Slovenija med najslabšimi državami – imamo le dve ministrici oziroma 11 %. In lahko bi še naštevala.

Na socialnih omrežjih lahko beremo, da bi radi nekateri moški ženske ponovno spravili za štedilnik in jim odvzeli pravico do splava. Ali se moramo danes res ponovno pogovarjati o tem? Se bomo morali za to ponovno boriti?

Slovenija ima, podobno kot številne evropske države, dobro pravno ureditev glede enakosti žensk. A kaj, ko predpisi in zakoni za enakost niso dovolj. Potreben je konsenz družbe, da je enakost spolov dobra za celotno družbo, potrebujemo dejansko enakost spolov, ne le na papirju. In ko to omenimo na glas, se že najde kdo, ki nam pravi: »Pa kaj ženske sploh hočete, saj vam gre dobro?«

Naj se opravičim za daljši uvod. Kaj lahko k temu prispevam jaz, ki mi je res do enakosti spolov? Vseh, ne samo žensk. Glede na to, da prihajam iz medijev, in glede na to, da se s tem v Sloveniji nihče ni sistematično ukvarjal, sem, ko sem bila še veleposlanica v Švici, zasledila švicarski portal sheknows.ch, ki ga ustvarja združenje švicarskih ženskih organizacij alliance F. Ko nisem bila več veleposlanica, sem stopila v kontakt z njimi in jih vprašala, ali je mogoče, da bi podoben projekt izvedli tudi v Sloveniji. Dali so mi na razpolago ves know how. Na javni predstavitvi ONA VE 29. novembra nas je prek video povezave nagovorila predstavnica alliance F, kjer so zelo ponosne, da smo izpeljali ta projekt v Sloveniji.

Zakaj? V Sloveniji imamo zelo veliko strokovnjakinj, ki pa so v javnosti manj znane, manj prepoznane, tudi manj nastopajo v medijih, na javnih dogodkih in v javnem življenju. Nataša Briški je z Metino listo že pred leti delala analize pojavnosti žensk v medijih in se praktično od leta 2016 do danes ni nič spremenilo – celo malenkost je slabše. Lanskoletna analiza je pokazala, da je v tiskanih medijih v Sloveniji nastopilo 24 odstotkov žensk in 76 odstotkov moških.

Zakaj, presneto, in to me muči že kar nekaj časa, je naravni tok stvari tak, da imajo vedno prednost moški? Zakaj je na vodilnih položajih v gospodarstvu več moških? Zakaj imajo moški v povprečju višje plače? Zakaj je v medijih vedno več moških kot žensk? In še bi lahko naštevala. Naravni tok stvari ni tak, da bi ženskam omogočil boljši ali enakovreden položaj z moškimi. Očitno drži feministična teorija, po kateri se patriarhalni vzorci obnavljajo, ne pa izginjajo.

In očitno se ohranja tudi vzorec, da je v medijih več moških kot žensk. Pa za to ne krivim medijev. Nek nezavedni tok dogajanja v družbi pripelje do tega, da če o tem ne razmišljamo zavestno, imamo v medijih vedno več moških kot žensk.

In to želimo spremeniti: če v medijih nastopa trikrat več moških kot žensk, dobivamo razlago dogajanja v Sloveniji in v svetu skozi moški pogled. In to za družbo ni dobro.

TFL Glasnik:
Temu, kar ste poudarili, bi rekla, da je to prvi cilj? Najprej mediji ali še kaj drugega? Pogledala sem vašo spletno stran, vidim, da so tam zbrane strokovnjakinje s posameznih področij, in se sprašujem, kaj zdaj. Kaj je končni cilj?

Mag. Marta Kos:
Imamo več ciljev. Eden je ta, da spodbudimo strokovnjakinje, da se vpišejo v mrežo in se s tem strinjajo, da so na voljo medijem, če jih bodo kontaktirali, da jih potrebujejo kot gostje. Ne samo medijem, tudi organizatorjem javnih dogodkov. Strokovnjakinja se mora odzvati medijem, sama pa se odloča, ali bo z njimi sodelovala. Prvi cilj je opogumiti strokovnjakinje, da povedo: Jaz sem strokovnjakinja in želim nastopati ter sem vam na razpolago.

Ugotavljamo, da ženske dosti manj zaupamo sebi kot moški. Poznate tisto znano raziskavo, da če imate deset kriterijev na razpisu za določeno delovno mesto, se bodo moški prijavili že, če jih izpolnjujejo samo šest, ženske pa, če jih izpolnjujejo devet. Nataša Briški, naša izjemna poznavalka medijev, pravi, da je nekajkrat težje dobiti za pogovor strokovnjakinjo kot pa strokovnjaka. 'Ali res mislite, da sem jaz tako dobra, ali res mislite, da bi to znala dobro povedati?'

En razlog je vsebina, drugi razlog pa, kar me izjemno jezi: nas, ženske, bistveno bolj presojajo, kako izgledamo. 'Ali si jo videl, kakšno frizuro je imela? Ali si videl tisto prekratko krilo?' Moških ne presojajo po videzu toliko kot nas in marsikatero to prestraši.

Drugi cilj je spodbuditi medije, da bodo bolj zavestno delali na spolni uravnoteženosti gostov. Da bodo bolj zavestno iskali strokovnjakinje. Da, morda jih je na začetku težje najti, a obstajajo. Naša mreža ONA VE ponuja pester nabor strokovnjakinj in še več jih bo. Zavedamo se, da morajo mediji velikokrat najti goste oziroma sogovornike zelo hitro. Seznam, kot je naš, jim lahko pri tem pomaga.

Naš tretji cilj je, da usposobimo strokovnjakinje, ki si še ne upajo nastopati. Letos imamo v načrtu usposabljanje za nastope v medijih in na javnih dogodkih. Želimo si, da bi pri tem lahko uporabili tudi znanje strokovnjakinj, ki so že na naši mreži. Kako naj nastopam na okrogli mizi? Kakšne so specifičnosti televizijskega nastopa? Kam z rokami, ko me fotografirajo? Na čim več praktičnih vprašanj bomo odgovarjale.

Četrti cilj, ki se mi zdi izjemno pomemben, je mreženje strokovnjakinj med seboj. Morava priznati, da so v tem moški boljši. Želimo se mrežiti na način, da si delimo znanje, da predebatiramo kakšno aktualno temo, pri tem popijemo kavo ali kozarec vina. Zdi se mi namreč izjemno pomembno, da znamo deliti znanje strokovnjakinj, ki so na naši mreži; tako bomo pridobivale nova znanja. In si tudi več upale. Znanje, znanje, znanje. Več ko ga imaš, bolj si suveren!

TFL Glasnik:
Roko na srce, nimam nobenega vprašanja več, ker ste mi odgovorili na vse, kar sem hotela vedeti. Lahko samo rečem, da izrekam eno toplo popotnico vsem tem ciljem združenja ONA VE, ker menim, da je to žebljica na glavico. Moram reči, da tudi sama opažam, da so ženske izginile s prizorišča. Važno je, da ste prišli z vsem tem in je tudi to še ena sila civilne družbe, ki bo dejansko pripomogla k ozaveščanju, kar je najpomembnejše.

Mag. Marta Kos:
Hvala za to pohvalo. Izrekli ste ključno besedo ozaveščanje. Nobeden od spolov ne sme prepustiti, da se stvari odvijajo samoumevno. Ni dobro za nobeno družbo. Zato potrebujemo sodelovanje vseh spolov. Če bomo temo enakosti spolov v medijih lahko ozavestili, bo to pozitivno za celoten sklop enakosti spolov. In morda jo bomo tako dosegli prej kot v 135,6 letih, kot pravi WEF, Svetovni gospodarski forum.

Še en zanimiv podprojekt imamo na ONA VE. Gre za zbirko citatov Slovenk. Številni pri nas uporabljajo citate, pogosto so to citati tujcev in moških. Želimo ponuditi nabor citatov, ki so jih izrekle Slovenke. V tem segmentu je naš partner ZRC SAZU, česar smo zelo veseli.

TFL Glasnik:
In še moje zadnje vprašanje, ki ga vedno zastavim sogovornikom: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mag. Marta Kos:
Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili zgolj politikom. Če želimo, da bomo dobro živeli v res krasni državi, ki jo imamo, je odgovornost vsakega med nami, da se angažira. Pa tudi če samo vsak dan pozvonim pri sosedu in ga vprašam, ali lahko kaj dobrega naredim za vas.