Prof. dr. Saša Zagorc:
Na čisto osebni ravni naj ob karieri povem, da sem imel izjemno zahtevno otroštvo – preživel sem raka. Čeprav sem v osnovni šoli manjkal skoraj eno leto, sem izjemno ponosen, da mi ta travmatična izkušnja ni pustila resnih posledic. Zato bi omenil tudi ustanovo Mali vitez, ki se ukvarja z osebami, ki so v otroštvu prebolele raka.
Kar zadeva kariero, pa je pot, ki me je vodila, poenostavljeno povedano, pot naključij – nikoli s preveč jasno ali togo začrtanim ciljem, da si želim prav tisto, kar se je nato uresničilo. Po naključju sem prišel na fakulteto, po naključju sem se začel ukvarjati z volilnim pravom, po naključju sem najprej postal prodekan, pravzaprav po spletu nekih okoliščin tudi dekan. Omeniti moram tudi vpetost v mednarodno izobraževalno in raziskovalno okolje. Pa s športom se ukvarjam.
TFL Glasnik:
S katerim športom pa se ukvarjate?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Veliko časa preživim v igranju dvoranskega nogometa, sem pa tudi v nogometnih strukturah, v Nogometni zvezi Slovenije in Uefi.
TFL Glasnik:
Eno leto je, kar ste bili izvoljeni na ta položaj, a bi vas vseeno vprašala, kakšna je vaša vizija pravne fakultete. Kakšne cilje ste si kot dekan zastavili?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Naša fakulteta je izrazito uspešna v pedagoškem procesu, kar je ena ključnih nalog izobraževalne ustanove. To razkrivajo že uspehi, ki jih študentje dosegajo na tekmovanjih; vidi se, da smo sposobni zelo sistematično zagotavljati moderne oblike poučevanja, ki terjajo od študentov, da so aktivni. Učitelji ali asistenti jih vodijo skozi proces, v okviru katerega dobijo mnogo več povratnih informacij o kakovosti njihovega dela. To je treba zgolj ohranjati, morda z manjšimi prilagoditvami, zlasti v luči izzivov z uvedbo digitalizacije in dograjevanjem drugih oblik učenja, kot so spletne učilnice in sodelovalno učenje, kar bo z uporabo umetne inteligence postalo še bolj izrazito. Vse to je mogoče, če vztrajamo pri idealu kritično razmišljujočega študenta.
»Pravnik bo vedno slabši kot pravnik, ki kritično uporablja umetno inteligenco.« |
Raziskovalnemu delu sem posvetil izrazito pozornost, saj bo morala biti fakulteta še bolj aktivna, morda malce bolj pogumna pri največjih evropskih raziskovalnih projektih. Da bi bili kdaj partner oziroma koordinator velikega projekta. To je bil moj cilj in delamo korake v tej smeri.
TFL Glasnik:
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani se pripravlja na vrnitev k petletnemu enovitemu študiju, torej nič več 3 + 2, kar je marsikomu trn v peti. Zanima me vaše mnenje o tem, kdaj se bo to zgodilo in kaj bo z mednarodnimi izmenjavami. Pri bolonjskem načinu je to navidezno lažje, vsaj tako je videti.
Prof. dr. Saša Zagorc:
Da vas dopolnim, letos še zadnjič v polni meri izvajamo program 4 + 1. Spomnimo, že zdaj imajo fakultete po Sloveniji različne pristope, denimo 3 + 2, ter razmišljajo o pristopu 5 + 0 in si prizadevajo za akreditacijo tega programa. Mi smo to razpravo in formalne postopke že opravili kljub ugotovitvi, da to nedvomno ni zmagovita kombinacija v vseh vidikih, saj jo spremljajo tudi tveganja, in da ne gre zanemariti pozitivnih vidikov, ki jih je prinašal dvostopenjski študij.
»Neka tveganja so, vendar enovit petletni študij generalno prinaša eno dobro stvar, to je, da vmes ni prekinitve, doslej je bila delitev umetna.« |
Kaj lahko pričakujemo? Predvidoma se bo študij skrajšal za eno leto; kar zadeva negativne vidike, bo to prineslo manjšo možnost udeležiti se toliko moot courtov in pravnih klinik kot sicer. Tisti, ki bi lahko šli trikrat ali štirikrat v tujino, zlasti v okviru programa Erasmus+, bodo imeli največ dve možnosti. Po moji oceni je zelo malo takih študentov. Morda bodo tisti, ki so nameravali delati izrazito mednarodno kariero, malo prikrajšani. Neka tveganja so, vendar petletni študij generalno prinaša eno dobro stvar, to je, da vmes ni prekinitve, doslej pa je bila delitev umetna.
TFL Glasnik:
Verjetno se bodo študentje strinjali, da ne bodo prikrajšani pri mednarodnih izmenjavah, kar je bila bistvena pridobitev bolonjskega študija. Da je študij eno leto krajši, pa je verjetno bolje. Kdaj računate na uveljavitev novosti?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Zares se začne s študijskim letom 2023/24. Priprave potekajo že dlje časa, vse uvajamo postopoma. Prihodnje leto ne izvajamo več 1. letnika prejšnjega štiriletnega študija. Hudič pa je vedno v podrobnostih. Izvedbeno je prehod na nov program zelo zahteven. Tranzicijsko obdobje bo z vidika organizacije fakultete, pripravljenosti tako študentov kot učiteljev in vseh strokovnih služb, znaten izziv in bo zahtevalo tudi veliko potrpežljivosti. Moramo se zavedati, da ima študent, ki bi recimo ponavljal letnik, še nekaj časa pravico, da konča študij po programu, v katerega se je vpisal, in moramo zagotoviti, da ga bo lahko končal. To ne bo težava le pri obremenitvi učiteljev, temveč tudi v pripravi urnika in zagotovitvi prostorov. Dodatno moramo oceniti, kaj bo to pomenilo finančno – manj skrbi imamo za prvo leto, pozneje pa bomo videli, ali bodo stroški naraščali.
TFL Glasnik:
Pa se dotakniva še večnega odnosa univerza – fakultete. Bi v tem odnosu kaj spreminjali?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Pri tem se pojavlja več vprašanj. Nekatera so bolj aktualna, pri nekaterih pa zadostuje že samo omemba. Znotraj univerze je recimo ogromno programov in fakultet, kar pomeni tudi določeno konkurenco med njimi. Kar je v redu, če težimo k odličnosti, in spodbudno, če zasledujemo sodelovanje in interdisciplinarnost. To so pomembni cilji univerze.
»Intenzivnost sprememb, ki jih prinaša pojav umetne inteligence, se bo le stopnjevala, ta pa bo vse bolj natančna. Vsaj v preverljivih in repetitivnih zadevah bo umetna inteligenca številne procese povsem nadomestila.« |
Vsaj za področje prava je občasno težko znotraj univerze in pri evropskih projektih prodreti s samostojnimi pravnimi raziskovalnimi projekti, česar mogoče na nekaterih drugih raziskovalnih področjih ne razumejo najbolje. Dostikrat smo priključeni drugim raziskavam, v katerih potrebujejo denimo najprej poglobljeno analizo nekega pravnega področja. To je ena recimo bolj introspektivna plat zgodbe.
Pri drugi, bolj eksterni in trenutno aktualni, pa se lahko vprašamo, kako zakonodajalec razume avtonomijo javne univerze. Pojavili so se poskusi poenostaviti to fakultetno okolje z vidika notranje organizacije in statusnega položaja, a na račun avtonomije univerze in njenega ustavnega položaja.
Univerze v Sloveniji so si različne. Imamo zasebne in javne, a tudi znotraj javnega imamo različne zamisli, kako naj bodo univerze urejene: nekatere si prizadevajo za bolj integrirano univerzo, nekatere za bolj federalno vzpostavljeno strukturo. Nekatere bi šle izrazito v smer centralizacije, kjer bo položaj članic, to je fakultet, bolj kot ne zvodenel. Pri tem vprašanju je pomembno, da univerza sama odloča o tem, ne da bi zakonodajalec enostransko zamejeval te scenarije.
TFL Glasnik:
Kakšno je zanimanje za vpis na pravno fakulteto? Vemo, da je bilo pred leti ogromno pravnikov, zdaj ni tako, iščejo jih vsepovsod, to vidimo po oglasih. Zanima me, ali že lahko govorimo o deficitarnosti in kako načrtujete vpise.
Prof. dr. Saša Zagorc:
Interes za študij prava obstaja in na vseh treh pravnih fakultetah so podatki za letos zelo ohrabrujoči. Kljub poudarkom, naj se čim več študentov vpiše na naravoslovne in tehniške fakultete, na naši pravni fakulteti vpis še vedno preseže omejitev. Čeprav je prijav za vpis na našo fakulteto – v absolutnih številkah – zelo veliko v primerjavi s številnimi drugimi področji, pridobimo najbolj sposobne študente tudi zaradi omejitve vpisa: 225 jih bomo vpisali redno in približno 50 izredno.
Kar pa zadeva deficitarnost pravniških poklicev, jo zaznavamo že nekaj let in to ustrezno sporočamo vsem deležnikom; pravosodje in tudi drugi nam pritrjujejo. Mislim, da se bo to samo še stopnjevalo zaradi bolj množičnega upokojevanja pravnikov, hkrati pa se fakultetna vzgoja mladih pravnikov ne bo mogla tako hitro odzvati. Vpisujemo jih mnogo manj kot pred 30 ali 40 leti, celo pred 15 leti. Upoštevaje, da traja študij prava pet ali šest let – tudi če ga vsi danes vpisani uspešno končajo v rokih – bodo začeli delati šele čez šest let.
Alarmi bi morali biti sproženi že pred nekaj leti, je pa to v končni fazi odvisno od pristojnega ministrstva oziroma vlade. Ko smo pred dvema letoma zaprosili za povečanje, nam je vlada prisluhnila. Ne samo odvetniki in odvetniške pisarne, na vseh področjih se dogaja, da svežih mladih pravnikov nimajo in prihajajo na fakulteto s prošnjami, da bi študentje lahko začeli delati že med študijem. To je na eni strani v redu in izzivalno, na drugi strani pa ni nujno v polni meri v interesu fakultete, ker naj bi bil študent polno usmerjen v pridobivanje temeljnih znanj in drugih veščin, ki jih ponuja fakulteta.
TFL Glasnik:
Prej ste omenjali uspehe študentov pravne fakultete, zanima me kaj več o tem. Kaj pa sama pozicija fakultete – recimo na znanstvenem področju? Kako kotira Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani v svetu?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Naša fakulteta je bila na lestvici Nica.team o uspešnosti na tekmovanjih Moot court za leto 2022 uvrščena na 1. mesto v Sloveniji, 13. mesto v Evropi in 30. mesto na svetu. To pomeni, da je bilo leto 2022 za našo fakulteto še boljše kot leto 2021, ko smo bili denimo uvrščeni na 43. mesto na svetu, čeprav smo bili že v preteklosti na takih študentskih tekmovanjih – kljub temu da pri tej lestvici niso vključena vsa.
Kar zadeva raziskovanje, se študentje tudi že vključujejo v to, v okviru mreže Eutopia, to je mreža evropskih univerz. Imamo primere, ko so študentje objavljali v zelo resnih zbornikih, članke v revijah, bili so vabljeni na mednarodne konference.
TFL Glasnik:
Kako pa je s tem, saj je pravo vendarle vezano na pravo domačega okolja. Kako je mogoče primerjati kakovost, kako se to rangira? In pa predvsem, kako se lahko vaši študentje, ko končajo študij, znajdejo v mednarodnih vodah.
Prof. dr. Saša Zagorc:
Interes fakultete je, da gredo naši diplomanti, magistri, v tujino, vendar je pomembno dodatno pojasnilo. Interes fakultete je, da z izkušnjami ali nadgrajeno izobrazbo pridejo nazaj. Evropsko pravo in mednarodno pravo pa sta značilni področji, na katerih se lahko nekdo zelo preprosto vključi v delo mednarodnih organizacij ali korporacij. In to se dogaja, naši magistri prava se podajajo v svet in so uspešni. Pogosto vidim na instagramu in drugih omrežjih svoje nekdanje študente, ki delajo v priznanih mednarodnih podjetjih in institucijah. Nekateri pa so učitelji ali predavatelji na drugih fakultetah. Čeprav je ta prehod v drugo okolje zahteven, očitno ni nemogoč. Prej nasprotno, vsaj s podlago na naši fakulteti pridobljenega znanja.
TFL Glasnik:
Pri študentih medicinske fakultete je velika polemika o tem, da se je toliko vložilo v njih, potem pa gredo, zato bi morali nekako oddelati ta vložek.
Prof. dr. Saša Zagorc:
Na pravu vložek ni tako velik, v primerjavi s tehniškimi poklici je študij razmeroma poceni. Se pa tovrstno pogojevanje dogaja pri sodniškem pripravništvu; menim, da to ni dobro.
TFL Glasnik:
Z vašim predhodnikom sem se pogovarjala o težavah na terenu, to je pomanjkanje ekonomskih znanj na pravni fakulteti. Ali se je kurikulum kaj povečal in dopolnil z ekonomskimi znanji? Boste kaj spremenili?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Fakulteta ponuja širok nabor ekonomskih znanj. Poslušajo ekonomijo, finance, med predmeti je tudi ekonomska analiza prava. Pravzaprav sprašujete, ali je danes študent ob koncu študija v polni meri pripravljen na izzive modernega in dinamičnega delovnega okolja, kjer bi s pridom uporabili njegovo znanje in veščine, ki naj presegajo le metodično poznavanje prava. Nedvomno je pravo osnova, a pomembno se mi zdi, da nam skozi učni proces uspe povezati številne vidike družboslovja. Pravo je tudi družbeni podsistem, ki ne deluje v vakuumu. Rekel bi, da moramo biti učitelji na fakulteti pri posameznih predmetih sposobni kar se da resno kontekstualizirati nastanek in uporabo nekega pravnega pravila, načela ali panoge.
TFL Glasnik:
Morda na koncu še vprašanje o umetni inteligenci, ki se mu ni mogoče izogniti. Kako se boste, če tako rečem, ubranili nekontrolirane uporabe umetne inteligence? In drugo, mnogo bolj ključno vprašanje: kako ocenjujete vpliv umetne inteligence na pravo?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Rekel bi, da se ne smemo otepati uporabe umetne inteligence v učnem procesu. Italijanska prepoved njene uporabe je bila neživljenjska, na srečo kratkega veka. V določenih vidikih, ko bi lahko prihajalo do kršitev standardov učnega procesa, je treba dati jasen signal, da bližnjic k boljšim ocenam ne sme biti. Umetno inteligenco je treba razumeti predvsem kot vrsto drugih pripomočkov, ki so nam olajšali življenje.
Intenzivnost sprememb, ki jih prinaša pojav umetne inteligence, se bo le stopnjevala, ta pa bo vse bolj natančna. Vsaj v preverljivih in repetitivnih zadevah bo umetna inteligenca številne procese povsem nadomestila. Ta intenzivnost terja od nas resen premislek že zdaj in čim prej; na univerzah po svetu, tudi pri nas, razpravljajo o tem, kako odgovoriti na ta tveganja in kako izkoristiti pozitivne vidike. Konkretno, učitelje je treba seznaniti z velikimi jezikovnimi modeli in jim dati možnost, da ocenijo, v kolikšni meri in na kakšen način jo lahko vključujejo v študijski in raziskovalni proces. Učenci, dijaki in študentje jo bodo posvojili spontano. Denimo: pri mojem predmetu bo besedilo, oblikovano s ChatGPT, vključeno v izpitno gradivo, do njega pa se bodo morali študentje kritično opredeliti.
Sprašujem pa se, ali bomo pravniki izumrli, kar občasno lahko preberemo v nekaterih defetističnih napovedih prihodnosti. Vsak, ki vsaj malo razmišlja o tem, ve, da ChatGPT in podobni jezikovni modeli temeljijo na obstoječem znanju in bazah. Nedvomno lahko naredijo določene sinergije in lahko delajo, česar posameznik ali skupina posameznikov ne (z)more, a za zdaj kreativnega prebliska in intelektualnega premisleka človeka ne morejo nadomestiti. Dejstvo, da pravniki ne bomo izumrli, ne pomeni, da moramo umetno inteligenco ignorirati. Ravno nasprotno: moja teza je, da je pravnik vedno slabši kot pravnik, ki kritično uporablja umetno inteligenco.
TFL Glasnik:
Moje čisto zadnje vprašanje je: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Prof. dr. Saša Zagorc:
Slovenija je strašno lepa država in smo načeloma zelo prijazni. Zaradi številnih razlogov pa smo nagnjeni h kreganju in drobnjakarstvu. Moramo iskati sinergije in se bolj povezovati ter presegati in sprejemati raznolikosti tudi takrat, ko imamo utrjeno mnenje o neki stvari. V tem primeru bo Slovenija še naprej zvezda srednjeevropskega prostora.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik