na dokumentu
- PREDPIS
- VELJAVEN
Odlok o razglasitvi Samostana Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu za kulturni spomenik državnega pomena
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 67-1547/2022, stran 4985 DATUM OBJAVE: 13.5.2022
VELJAVNOST: od 14.5.2022 / UPORABA: od 14.5.2022
RS 67-1547/2022
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 14.5.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.4.2025: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 67/22
1547. Odlok o razglasitvi Samostana Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
O D L O K
o razglasitvi Samostana Velesovo s cerkvijo Marijinega oznanjenja v Adergasu za kulturni spomenik državnega pomena
1. člen
(1)
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:
-
Adergas – Samostan Velesovo (EŠD 798) in
-
Adergas – Cerkev Marijinega oznanjenja (EŠD 2632) (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(2)
Spomenik iz prvega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, kot arhitekturni, umetnostni in krajinskoarhitekturni spomenik ter kot prostorska dominanta.
2. člen
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika iz prejšnjega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:
-
spomenik je izjemna prostorska dominanta na izbrani lokaciji v Marijini dolini pod gradom Kamen;
-
samostan dominikank je bil na mestu današnjega samostana ustanovljen in postavljen že leta 1238;
-
spomenik je arhitekturno delo Gregorja Mačka in celostna baročna arhitektura Candida Zullianija iz druge polovice 18. stoletja;
-
vzhodni načrtovani trakt in poznobaročna cerkev pričata o premišljeni zasnovi baročne celote samostana;
-
zgledno ohranjena materialna substanca cerkve; arhitektura je nadgrajena z izjemno kakovostno sočasno opremo, zlasti z oltarji, kipi in izstopajočimi poznobaročnimi oltarnimi slikami J. M. Kremser Schmidta ter slikami Valentina Metzingerja;
-
Velesovska Madona, najstarejši romanski leseni kip Marije z otrokom v Sloveniji, kot ključni del glavnega oltarja;
-
velika zgodovinska in simbolna vrednost spomenika, ki ga je mogoče znanstveno proučevati, zlasti z vidika umetnostne zgodovine in zgodovine;
-
samostan je pomembno vplival na razvoj kulturnega prostora v širši okolici in je pomembno romarsko središče.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.