TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Na podlagi izrazitega poslabšanja varnostne situacije v zadnjih mesecih, povsem negotove prihodnosti konflikta ter uporabe bojnih sredstev, ki so nevarna za civiliste, in na podlagi individualnih okoliščin tožnikov (prebivanje v enem izmed najnevarnejših predelov Donecka, kjer še vedno potekajo oboroženi spopadi, ter ženski spol tožnice), sodišče ocenjuje, da v skladu s sodbo Elgafaji obstajajo utemeljeni razlogi, da bi bila tožnika v primeru vrnitve v njun izvorni kraj, Doneck, soočena z utemeljenim tveganjem resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost zaradi samovoljnega nasilja v oboroženem spopadu.

Dokazno breme glede obstoja ustrezne razselitvene alternative v okviru prosilčeve izvorne države je na toženi stranki, saj z njo odkloni zaščito v Republiki Sloveniji. Smiselno enako velja za sodišče, kadar odloča v sporu polne jurisdikcije, kakor v konkretnem primeru.

Tožnica je stara 53 let, ženske so sicer glede na poročilo IOM glede zaposlitvenih možnosti v slabšem položaju, vendar je treba upoštevati, da je tožnica brez mladoletnih otrok, ki bi jih morala preživljati in zanje skrbeti, pridobljeno ima srednjo tehnično izobrazbo, pred zapustitvijo države je bila samostojna podjetnica, kar vse po mnenju sodišča kaže na tožničine delovne izkušnje in dobre zaposlitvene možnosti. S svojimi prihodki tožnika lahko medsebojno pomagala. Tožnik ima glede na to, da je 27-letni zdrav, samski moški, s pridobljeno splošno srednješolsko izobrazbo, s 3 leti univerzitetnega izobraževanja v Donetsku ter 3 leta šolanja na Srednji ...šoli v Sloveniji, po oceni sodišča zelo dobre zaposlitvene možnosti. Tožnik je pred zapustitvijo države pomagal svoji materi v trgovini, prej je delal tudi v trgovski hiši in pri stricu, ki je gojil gobe, kar vse kaže na delovne izkušnje, ki bodo prav tako pomagale, da bo tožnik lahko v razumnem roku našel zaposlitev.

Bivališča, ki so na voljo NRO, so takšna, ki nedvomno omogočajo življenje nad pragom nečloveškega in ponižujočega ravnanja v smislu 3. člena EKČP in da bi bil tak standard zagotovljen tudi tožnikoma.

Sodišče ne vidi kakršnih koli razlogov, zaradi katerih bi se bila tožnika prisiljena vrniti se na območje Donetska. Imata namreč dobre zaposlitvene možnosti, predvsem pa sta, kot tudi sama navajata, člana in aktivna podpornika politične stranke Batkivščina, ki je proukrajinsko usmerjena, in bosta torej na ta način lahko ovrgla morebitne predsodke lokalnega prebivalstva, da sta se zavzemala za odcepitev od Ukrajine.

Na območju, ki je pod nadzorom ukrajinskih oblasti, tožnika nimata razlogov za utemeljen strah pred preganjanjem ali utemeljeno tveganje da utrpita resno škodo, in se od njiju lahko razumno pričakuje, da se bosta tam nastanila. Sodišče ob upoštevanju vseh informacij o izvorni državi in osebnih okoliščin tožnikov ocenjuje, da imata tožnika realne možnosti, da se bosta oba ali vsaj eden od njiju v razumnem času lahko zaposlila in si najela stanovanje ter tako poskrbela za svojo socialno in ekonomsko varnost. Tožnika tako ne bosta soočena z življenjskimi razmerami, ki bi pomenile kršitev 3. člena EKČP.