TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki na 60.000,00 SIT odmerjene stroške revizijskega postopka, v osmih dneh pod izvršbo.

Ker je bil tožnik, kar je razvidno iz zahteve za uvedbo disciplinskega postopka predlagan v postopek samo zaradi "vinjenosti na delovnem mestu" brez navajanja motenj delovnega procesa oziroma drugih navedenih kvalifikatornih okoliščin, je postopek pred disciplinsko komisijo in pred sodiščem lahko tekel samo v tem okviru. Kakršnakoli kasnejša prekvalifikacija oziroma dopolnitev očitanih kršitev delovnih obveznosti ni dovoljena, zato sodišče druge stopnje ni imelo podlage za spremembo sodbe sodišča prve stopnje. Revizijsko sodišče, pa tudi že Ustavno sodišče Republike Slovenije, sta v svojih odločitvah že večkrat poudarjala vezanost izreka disciplinskega ukrepa, tako pred disciplinskimi organi kot tudi pred sodiščem, na opis dejanj, ki predstavljajo konstitutivni del zahteve, v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka. Zavzeto je bilo stališče, da izrekanje disciplinskih ukrepov mimo opisa dejanja v zahtevi, ne pred disciplinskimi organi ne pred sodiščem, ni dopustno, pri čemer slednje lahko pomeni celo odločanje v škodo delavca, ki je postopek začel. Zaradi sprejete in tudi objavljene sodne prakse, ki do sedaj ni bila spremenjena, drugačno sojenje pomeni kršenje 22. člena Ustave Republike Slovenije o enakem varstvu pravic in vsebinsko tudi 6.

člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki vsakomur zagotavlja pravično sojenje.