TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Četudi imajo sporni računi, na podlagi katerih je revidentka knjižila odhodke, vse potrebne formalne elemente in zaradi tega formalno ustrezajo standardu 21.12. SRS, to ne pomeni, da so sporni računi že zaradi formalne ustreznosti verodostojni tudi po vsebini. Ker je davčni organ ugotovil okoliščine, zaradi katerih je upravičeno podvomil v vsebinsko pravilnost spornih računov in posledično v vsebinsko pravilnost revidentkinih poslovnih knjig, v katere je revidentka sporne račune knjižila, je imel podlago za izvedbo postopka cenitve davčne osnove. Dvom v vsebinsko pravilnost poslovnih knjig davčnega zavezanca je namreč v peti alineji prvega odstavka 68. člena ZDavP-2 izrecno naveden kot razlog za izvedbo postopka cenitve davčne osnove.

Po 9. členu ZDoh-2 ima dohodek iz zaposlitve „vir v Sloveniji, če se zaposlitev izvaja ali storitev opravi v Sloveniji.“ Ker v zadevi ni sporno, da se je zaposlitev izvajala v Sloveniji, za določitev vira dohodka po 9. členu ZDoh-2 ni pravno pomembno, s kom so imeli nameščeni delavci sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, kdo jim je plače dejansko izplačeval, kakšen je bil po vsebini pogodbeni odnos med revidentko in bosansko družbo, pri kateri so bili zaposleni delavci, ter v čigavem imenu in za čigav račun je direktor nameščenim delavcem izplačeval gotovino.

Stopnja akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve glede na določbo 127. člena ZDoh-2 ni odvisna od tega, ali so prejemniki dohodkov davčni rezidenti Slovenije ali ne. Z vidika izplačevalca dohodka, ki je kot plačnik davka dolžan izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj je zato vseeno, ali so prejemniki dohodka davčni rezidenti ali ne, v obeh primerih mora plačnik davka odvesti akontacijo dohodnine po isti stopnji.

Prikrito izplačilo dobička je le izplačilo, ki temelji na določenem poslovnem odnosu med izplačevalcem in prejemnikom, ki je dvostransko obveznostno razmerje, vendar med obveznostjo in proti-obveznostjo obstaja tržno neravnovesje. Do prikritega izplačila dobička pride, če izplačevalec prejemniku zagotovi nadomestilo po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene, torej če obveznost izplačevalca presega tržno ceno proti-obveznosti prejemnika izplačila. V obravnavanem primeru manjka prav ta element proti-obveznosti prejemnika izplačila. Revidentka ni izkazala, da je bila podlaga za sporno izplačilo posojilna pogodba med revidentko in direktorjem. Ker sporno izplačilo gotovine glede na navedeno ne izpolnjuje enega od elementov iz definicije prikritega izplačila dobička, je bilo utemeljeno obravnavano kot drug dohodek. Po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zdoh-2.