TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi, sodba se razveljavi glede zakonskih zamudnih obresti od 1.632.902,10 SIT od 31.10.1994 do 8.1.1995 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Za pravno presojo razmerja med tožečo stranko - banko in toženci, ki so fizične osebe, je treba uporabiti določilo 2. odst. 399. čl. ZOR, ki glede najvišje pogodbene obrestne mere med drugimi osebami napotuje na poseben zakon. Ker le-ta nikoli ni bil sprejet, določili 2. in 4. odst. 399. čl. ZOR, ki sta blanketni normi, ne učinkujeta. Previsoko obrestno mero pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določil. Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.