TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba druge tožene stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Tožnik mora v tožbi za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža navesti vrednost zapustnikovega premoženja ob smrti (vrednost zapuščine), ali je zapustnik napravil oporoko in kakšna so oporočna razpolaganja, da je nujni dedič in kdo so ostali nujni dediči, da se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj nujnega deleža ne da pokriti in s katerimi darili je bil nujni delež prikrajšan in v kakšni vrednosti. Pritožničino stališče, da je za presojo tožbenega zahtevka na vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža potrebno, da tožnik v tožbi zatrjuje vrednost nepremičnin v določenem trenutku, je neživljenjsko, saj bi mu postavilo nesorazmerno breme in s tem poseglo v pravico do učinkovitega sodnega varstva. Uporaba 30. člena ZD je v domeni sodišča. V domeni strank pa je zatrjevanje dejstev, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi vrednost darila na zakonsko predviden način. Pri tem ni pomembno, katera stranka navede dejstva, na podlagi katerih sodišče opravi vrednotenje.

Institut trditvenega in dokaznega bremena pomeni, da sodišče odloči v škodo stranke, ki ga nosi, če ta dejstva ne bi bila zatrjevana ali dokazana - ne pomeni pa, da lahko dejstva zatrjuje in dokazuje le tista stranka.

Tako pri ocenjevanju vrednosti darila kot pri upoštevanju nujnega deleža pri tožbah na razveljavitev darilne pogodbe zaradi njegovega prikrajšanja gre za uporabo materialnega prava, ki ni v domeni strank in zato njihova aktivnost ni pomembna. Neprerekana so lahko le dejstva (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče tako v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZD ne sme poseči v nujni delež prvega toženca, pri čemer njegova aktivnost ali pasivnost v postopku ni pomembna. Prav tako je zgoraj pojasnjeno, da je določanje vrednosti darila v domeni sodišča (52. člen ZD) in zato ni pomembno, ali je toženec tožnikovo oceno prerekal ali ne. Sodišče vrednost določi na zakonsko predviden način, stranke pa pri tem zatrjujejo dejstva in ponudijo dokaze, na podlagi katerih sodišče vrednotenje opravi.