TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kakšni so učinki opozoril strokovnjakov in odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu glede možnosti genocida v Gazi na obveznosti Slovenije kot pogodbenice Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida?

Situacija v Gazi je presegla vse meje sprejemljivega in v kratkem prispevku je nemogoče opisati vse razsežnosti grozot, ki jih izraelske oblasti brez prestanka izvajajo že skoraj devet mesecev, in ki so bile zdaj že ničkolikokrat označene za genocid. Republika Slovenija je pred kratkim priznala Palestino kot neodvisno in suvereno državo,^[1] kar avtorja sicer pozdravljava, vendar želiva s tem prispevkom opozoriti, da to še zdaleč ne zadošča za izpolnitev vseh mednarodnopravnih obveznosti, ki trenutno na tem področju zavezujejo Slovenijo. Prispevek tako zasleduje dva povezana cilja, in sicer prvič, izpostaviti nekatere pravne vidike situacije v Gazi in drugič, jasneje opredeliti pravne obveznosti Slovenije, ki jih je treba že v tem trenutku spoštovati – ne zgolj v izogib odgovornosti za lastne opustitve, temveč predvsem zato, da Slovenija stori vse, kar je v njeni moči, da pripomore k čimprejšnjemu končanju eklatantnih in sistematičnih kršitev najbolj osnovnih človekovih pravic v Gazi.

1. Pravni vidiki dogajanja v Gazi

Že ob začetku zadnje izraelske ofenzive na Gazo so se začela pojavljati opozorila, da Izrael s svojimi ravnanji krši mednarodno pravo človekovih pravic^[2] in mednarodno humanitarno pravo,^[3] da se poslužuje kolektivnega kaznovanja^[4] Palestincev za dejanja Hamasa, da nezadostno skrbi za varnost civilnega prebivalstva,^[5] navsezadnje pa tudi, da ravnanje in izjave političnih predstavnikov Izraela ter izraelske vojske močno spominjajo na genocid.^[6] Temu je sledila vložitev tožbe s strani Republike Južna Afrika pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ki je zatrjevala, da Izrael s svojim delovanjem krši Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (krajše: Konvencija o genocidu, angleško: Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide, krajše: Genocide Convention) iz leta 1948 in zahtevala, da sodišče izreče začasne ukrepe za preprečitev genocida.^[7] Genocid kot mednarodno hudodelstvo je opredeljen v II. členu Konvencije kot katerokoli od naslednjih dejanj, storjenih z namenom v celoti ali delno uničiti neko narodnostno, etnično, rasno ali versko skupino kot tako: ubijanje pripadnikov take skupine; prizadejanje hudih telesnih ali duševnih poškodb; namerno spravljanje prizadete skupine v življenjske razmere, ki vodijo k popolnemu ali delnemu fizičnemu uničenju skupine; nalaganje ukrepov, ki imajo namen preprečevati rojstva v skupini; ter prisilno preseljevanje otrok ene v drugo skupino.

Sodišče o zadevi še ni vsebinsko odločilo, vendar pa je 26. januarja 2024 ugotovilo, da obstaja vsaj prima facie možnost, da je Izrael kršil pravico palestinskega ljudstva v Gazi do zaščite pred genocidom po Konvenciji o genocidu. Z drugimi besedami, dejanja Izraela v Gazi prima facie nakazujejo na izvršitvena dejanja genocida po III. členu Konvencije. Sodišče je nato izreklo več začasnih ukrepov, usmerjenih v reševanje kritične humanitarne situacije v Gazi, za njihovo izpolnitev pa je določilo rok enega meseca.^[8] Izrael je s svojim delovanjem nadaljeval praktično tako, kot da ukrepov ne bi bilo, oziroma je celo zaostril vojaške operacije na način, ki je humanitarno situacijo še dodatno poslabšal do prej nepredstavljivih razsežnosti.^[9]

Južna Afrika je na podlagi spremenjene situacije v Gazi, in sicer zatrjevanega namenskega stradanja prebivalstva z zadrževanjem humanitarne pomoči in zaradi ofenzive na Rafo, ki jo je Izrael pred tem razglasil za »varno območje«, nato pa napadel,^[10] zaprosila za nove svežnje ukrepov.^[11] Pred kratkim je bil tako s strani Sodišča izdan že tretji sveženj začasnih ukrepov,^[12] ki jih izraelske oblasti jih do sedaj v bistvenem niso^[13] upoštevale, še več: tudi jasno je bilo navedeno, da tega v prihodnje ne nameravajo^[14] storiti z obrazložitvijo, da »tako ali tako spoštujejo mednarodno pravo«.^[15] Meddržavno sodišče so oblasti obtožile, podobno kot druge, ki so kritični do izraelskih vladnih načrtov v Gazi in na preostalih okupiranih palestinskih območjih, antisemitizma,^[16] Južno Afriko pa, da z vložitvijo tožbe o genocidu deluje kot »podaljšana roka Hamasa«.^[17] Vendar pa je poleg tovrstnih navedb na strani Izraela moč zaslediti tudi nekatere pravne argumente. Najpogosteje gre za trditve, da Izrael izvaja svojo vojaško operacijo na podlagi pravice do samoobrambe in v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.^[18] V zvezi s tem je na mestu izpostaviti delo posebne poročevalke Organizacije Združenih narodov (OZN) Francesce Albanese, ki v svojem poročilu Anatomija genocida ugotavlja, da Izrael sklicevanje na »spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava« uporablja kot taktično humanitarno krinko za legitimacijo izvajanja genocida.^[19]

Na podlagi navedenega avtorja zaključujeva, da je skrajni čas, da se pravna razprava glede mednarodnopravnih vidikov situacije v Gazi razširi na način, ki bo zajemal tudi s strani Meddržavnega sodišča in drugih strokovnjakov ugotovljeno možnost genocida. V tem primeru je torej ključno, da se naslovijo pravne posledice, ki jih ta možnost prinaša.

2. Konvencija o genocidu in preprečevanje: dolžnosti držav pogodbenic

Konvencija o genocidu ne prepoveduje le izvršitve genocida po II. členu, temveč določa dve dodatni obveznosti držav pogodbenic – dolžnost preprečevati in dolžnost kaznovati genocid (glej I. člen). Predvsem v luči preteklega neupoštevanja izrečenih začasnih ukrepov in indicev, da se bo to nadaljevalo, je potreben premislek, kako naj ravnajo preostale države pogodbenice – vključno s Slovenijo,^[20] da bi zadostile kriterijem Konvencije glede lastne dolžnosti preprečevanja genocida. V zvezi z dolžnostjo preprečevanja dejanje genocida je treba izpostaviti, da gre v osnovi za obveznost prizadevanja.^[21] Države pogodbenice so zavezane, da uporabijo vsa sredstva, ki so jim v razumni meri na voljo, da bi čim bolj preprečile izvedbo genocida oziroma vsaj prispevale k preprečitvi. Standard za presojo, ali je država ravnala skladno z obveznostjo preprečevanja po Konvenciji, je tako, ali je bila država dovolj skrbna pri svojem ravnanju.^[22] Pri opredeljevanju dolžne skrbnosti (oziroma angleško due diligence) pa igrajo pomembno vlogo dejanske (z)možnosti, ki jih država lahko v zvezi s tem uveljavi.

Naslednje ključno vprašanje je, kdaj se aktivira dolžnost preprečiti izvršitev oziroma izvrševanje genocida. Meddržavno sodišče v zadevi genocida v Bosni in Hercegovini zelo natančno oriše točko v času, ko morajo države pogodbenice Konvencije preveriti, ali dovolj vlagajo v preprečevanje genocida. Sodišče zelo pomenljivo navaja, da se takšna obveznost ne aktivira šele, ko je dokončno ugotovljeno s strani pristojnih institucij, da se genocid že dogaja – slednje bi bilo namreč po besedah Sodišča absurdno, kajti namen dolžnosti preprečiti genocid je ravno v tem, da do izvršitve ne pride.^[23] Dolžnost preprečiti genocid je treba spoštovati že takrat, kadar država izve oziroma bi mogla in morala izvedeti, da obstaja resna nevarnost za izvršitev genocida. Točno od tega trenutka dalje je država dolžna po Konvenciji o genocidu uporabiti vse mehanizme, ki so ji razumno na voljo, da odvrne morebitne storilce od izvršitve tega mednarodnega hudodelstva.^[24] Meddržavno sodišče je v svoji sodni praksi že izpostavilo tudi nekatere elemente, ki so državam pogodbenicam lahko v pomoč pri presoji obstoja standarda resne nevarnosti za izvršitev genocida. Država bo tako odgovorna za kršitev obveznosti preprečevanja (in s tem Konvencije o genocidu) četudi v času, ko bi mogla in morala ravnati, ni obstajala popolna gotovost, ali bo genocid izvršen oziroma ali se že izvršuje. Pomembno je le to, ali se je država zavedala oziroma bi se po običajnem poteku stvari mogla in morala zavedati resne nevarnosti izvršitve dejanj, ki lahko vodijo do genocida.^[25] V primeru genocida v Bosni in Hercegovini je za ugotovitev Meddržavnega sodišča, da se je država zavedala oziroma bi se mogla in morala zavedati nevarnosti genocida, zadoščala, med drugim, jasno prepoznana skrb na ravni mednarodne skupnosti o možnosti genocida v Srebrenici in poznavanje dejstev, ki odražajo možnost obstoja specialnega naklepa pri storilcih.^[26]

Z analognim sklepanjem na današnji primer konflikta v Palestini (Gazi) lahko ugotovimo, da se je torej dolžnost preprečiti genocid za države pogodbenice Konvencije o genocidu aktivirala, ko je bila jasno prepoznana nevarnost izvršitve genocida in ko so bila podana dejstva, ki nakazujejo na obstoj specialnega naklepa na strani izraelskega vodstva. Avtorja z žalostjo ugotavljava, da so ti pogoji za obstoj resne nevarnosti podani že dlje časa: Meddržavno sodišče je v primeru med Južno Afriko in Izraelom namreč že 26. januarja 2024 potrdilo prima facie možnost, da utegne v Gazi potekati genocid – nazadnje tudi z začasnimi ukrepi, izdanimi dne 24. Maja 2024. Poleg številnih drugih opozoril, da so podani pogoji za obstoj specialnega naklepa na strani izraelskega vodstva, velja omeniti še, da tudi prisilno razseljevanje ljudi in ciljanje otrok lahko izkazujeta genocidni naklep.^[27]

3. Dolžnost sprejetja ukrepov po Konvenciji o genocidu

Ukrepi, ki so na voljo Sloveniji, so dvojne narave: določene ukrepe lahko sprejme sama, druge pa v okviru članstva v mednarodnih in supranacionalnih organizacijah. V preteklosti je bilo že s strani civilne družbe podanih več pobud za raznorazne ukrepe, ki bi jih Slovenija lahko sprejela v zvezi z možnostjo genocida v Gazi,^[28] npr. zagotoviti, da preko njenega ozemlja ne poteka tranzit orožja, namenjen v Izrael, ter prekinitev sodelovanja z izraelskimi institucijami (državnimi in zasebnimi), povezanih z izraelsko vojsko. Vsekakor bi Slovenija lahko sledila pobudi Južne Afrike, ki je pri sprožitvi postopka pred Meddržavnim sodiščem navedla, da tožbo vlaga tudi za izpolnitev lastne obveznosti preprečevanja genocida,^[29] in se tej tožbi pridružila kot intervenientka v postopku. Nadalje bi lahko pristojni organi na podlagi univerzalne jurisdikcije sprožili kazenske postopke zoper osumljence, s katerimi bi kazensko preganjali morebitno izvajanje genocida (in drugih kaznivih dejanj zoper človečnost) ter pozivanje h genocidu. Slednje se namreč precej nemoteno odvija na spletu in v elektronskih medijih.^[30] Slovenija mora nadaljevati z nudenjem humanitarne pomoči Gazi in sprejeti ukrepe za sprejem beguncev, predvsem bolnih in poškodovanih. Poleg tega pa mora Slovenija dolžnost preprečevanja kar v največji meri izvajati tudi kot članica različnih organizacij, vključno z Evropsko Unijo in OZN. V tem okviru bi namreč Slovenija morala večkrat izpostaviti ugotovljeno možnost genocida in problematizirati ravnanja držav, ki Izraelu kljub tej ugotovljeni možnosti še vedno dobavljajo orožje in drugo opremo (predvsem kadar gre za države EU, npr. Nemčija). Slovenija bi lahko tudi jasneje pozvala mednarodno skupnost in Evropsko Unijo na uveljavitev sankcij zoper Izrael zaradi možnost izvajanja genocida – podobno kot zoper Rusko federacijo zaradi dejanj agresije zoper Ukrajino. V luči dejstva, da je Slovenija decembra lani ob 75-letnici Konvencije o genocidu sodelovala pri pripravi javnega pisma Globalne mreže kontaktnih točk za odgovornost zaščititi (angleško Responsibility to Protect oziroma R2P) in jasno izpostavila svojo zavezanost k preprečevanju genocida in drugih hudodelstev, je še posebej zaskrbljujoče, da Slovenija še ni storila več za izpolnitev svoje obveznosti preprečevanja genocida, ko je bila ugotovljena možnost zanj.^[31] V primeru, da Slovenija kot nova nestalna članica Varnostnega sveta OZN želi spoštovati svoje mednarodne obveznosti po Konvenciji o genocidu v polnem obsegu, mora posledično nujno premisliti o sprejemu ukrepov, ki so ji razumno na voljo, s katerimi bi lahko izpolnila svojo dolžnost preprečiti genocid v Gazi oziroma njegovo nadaljevanje.

Opombe:

^[1] Glej Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: Republika Slovenija in država Palestina vzpostavili diplomatske odnose, v: Gov.si, 5. junij 2024, in T. K. B., G. C., Al. Ma.: Slovenija ja priznala državo Palestino, v: MMC RTV, 4. junij 2024.

^[2] Atul Alexander in Maria R. Reginald: Has Israel Violated International Human Rights Law as an ‘Occupying Power’?, v: International Law Blog, 9. februar 2024.

^[3] Al Jazeera: UN chief says ‘clear violations of international humanitarian law’ in Gaza, v: Al Jazeera, 24. oktober 2023; Cordula Droege in Elizabeth Rushing: Israel and the occupied territories: how international humanitarian law applies, v: Humanitarian Law and Policy, 19. december 2023.

^[4] Združeni narodi:Civilians in Gaza Must Not Be Collectively Punished for Atrocities Committed by Hamas, Speakers Tell Security Council, Urging Ceasefire, v: United Nations, 30. oktober 2023; Amnesty International: Israel/OPT: Israel must lift illegal and inhumane blockade on Gaza as power plant runs out of fuel, v: Amnesty International, 12. oktober 2023).

^[5] UN OHCHR: Israel/occupied Palestinian territory: UN experts deplore attacks on civilians, call for truce and urge international community to address root causes of violence, v: UN OHCHR, 12. oktober 2023.

^[6] TWAILR: Public Statement: Scholars Warn of Potential Genocide in Gaza, v: TWAILR, 17. oktober 2023; Raz Segal: A Textbook Case of Genocide, v: Jewish Currents, 13. oktober 2023.

^[7] Application instituting proceedings and request for the indication of provisional measures in the case of the Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (South Africa v. Israel), ICJ, 29. december 2023.

^[8] Order from 26. 1. 2024 in the case od the Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (South Africa v. Israel), ICJ, 26. januar 2024, odst. 54.

^[9] Eric Reidy: Gaza genocide case: Has Israel complied with ICJ orders?, v: The New Humanitarian, 26. februar 2024; Jake Johnson: One Month Later, Israel Has 'Simply Ignored' ICJ Ruling and Continued to Starve Gazans, v: Common Dreams, 26. februar 2024; Amnesty International: Israel defying ICJ ruling to prevent genocide by failing to allow adequate humanitarian aid to reach Gaza, v: Amnesty International, 26. februar 2024.

^[10] Thomas Mackintosh in David Gritten: Dozens reported killed in Israeli strike on Rafah, v: BBC, 27. maj 2024; Združeni narodi: UN experts outraged by Israeli strikes on civilians sheltering in Rafah camps, v: United Nations, 29. maj 2024; AlJazeera: Israel bombs yet another Gaza camp it had declared a safe zone, v: AlJazeera, 27. maj 2024; Doctors Without Borders: Urgent need for ceasefire as Israeli forces attack ‘safe zones’ in Rafah, v: Doctors Without Borders, 28. maj 2024; Mohamed Majid: 5 Palestinians injured in Israeli strike on so-called ‘safe zone’ in southern Gaza Strip, v: AA, 25. maj 2024.

^[11] Request for additional measures under Article 75(1) of the Rules of Court submitted by South Africa in the case of the Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (South Africa v. Israel), ICJ, 12. February 2024; Request by South Africa for the indication of provisional measures and modification of the Court's prior provisional measures decisions in the case of the Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (South Africa v. Israel), ICJ, 6. March 2024.

^[12] Glej Order z dne 28. marca 2024 in Order z dne 24. maja 2024.

^[13] Amir Mostafa:Israel 'does not respect' ICJ ruling on Rafah, say residents after continued strikes, v: The National News, 25. maj 2024; Burak Bir: Israel’s allies risk complicity in genocide if they block enforcement of ICJ’s Rafah order: Expert, v: AA, 24. maj 2024.

^[14] Za več o odzivu Izraela na odločitev Sodišča, glej Reuters: Reaction to World Court's order for Israel to halt Rafah assault in Gaza, v: Reuters, 25. maj 2024.

^[15] Glej, na primer, SkyNews:International Court of Justice orders Israel to halt Rafah offensive, v: SkyNews, 24. maj 2024; Mike Corder: Top UN court orders Israel to halt military offensive in Rafah, though Israel is unlikely to comply, v: Apnews, 24. maj 2024; Mischa Gureghian Hall: Assessing the Contents of the ICJ’s Latest Provisional Measures Order in South Africa v. Israel, v: EJIL:Talk!, 6. junij 2024.

^[16] Bethan McKernan: Israeli officials accuse international court of justice of antisemitic bias, v: The Guardian, 26. januar 2024; The Times of Israel: Ben Gvir slams ICJ as antisemitic, says Israel should ignore ruling on provisional measures, v: The Times of Israel, 26. januar 2024.

^[17] Pierre Emmanuel Ngendakumana: Israel accuses South Africa of being ‘legal arm of Hamas’, v: Politico, 11. november 2024; The Times of Israel: Israel accuses South Africa of serving interests of Hamas with latest appeal to ICJ, v: The Times of Israel, 14. februar 2024; Rina Bassist:Israel accuses South Africa of aligning with Hamas, distorting facts in ICJ case, v: Al-monitor, 15. maj 2024. 

^[18] Za več informacij v zvezi s problematiko izraelskega sklicevanja na pravico do samoobrambe glej Maruša Tekavčič Veber: Palestinsko-izraelski konflikt: mednarodno pravo – quo vadis?, v: Teorija in praksa: revija za družbena vprašanja, 61 (2024) 1, str. 7–40.

^[19] Glej poročilo posebne poročevalke OZN Francesce Albanese z naslovom Anatomy of a Genocide z dne 25. marca 2024 (Francesca Albanese: Report of the Special Rapporteur on the situation of human rights in the Palestinian territory occupied since 1967 to Human Rights Council – Advance unedited version (A/HRC/55/73) (2024), odst. 6).

^[20] Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/1992.

^[21] Paola Gaeta: On What Conditions Can a State Be Held Responsible for Genocide?, v: European Journal of International Law, 18 (2007) 4, str. 637.

^[22] Mohamed Helal: Symposium: On Territoriality, Power, and Influence–A Review of John Heieck’s A Duty to Prevent Genocide: Due Diligence Obligations Among the P5, v: OpinioJuris (2018).

^[23] Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro), ICJ, 26. februar 2007, odst. 431.

^[24] Prav tam.

^[25] Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Bosnia and Herzegovina v. Serbia and Montenegro), ICJ, 26. februar 2007, odst. 432.

^[26] Prav tam, odst. 438.

^[27] Tako menijo države: Kanada, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska in Združeno kraljestvo. International Court of Justice, “Joint Declaration of Intervention of Canada, Denmark, France, Germany, the Netherlands and the United Kingdom,”; Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide (Gambia v. Myanmar), ICJ, 15. november 2023, odst. 72. Za več glej tudi Nimer Sultany: A Threshold Crossed: On Genocidal Intent and the Duty to Prevent Genocide in Palestine. Journal of Genocide Research, 2024, str. 10-16.

^[28] Tu sta v ospredju npr. Gibanje za pravice Palestincev ter nedavni študentski protest.

^[29] Glej Application instituting proceedings and request for the indication of provisional measures in the case of the Application of the Convention on the Prevention and Punishment of the Crime of Genocide in the Gaza Strip (South Africa v. Israel), ICJ, 29. december 2023, odst. 3–5.

^[30] 7amleh – Arab Center for the Advancement of Social Media: Rights groups demand action from online platforms in wake of ICJ ruling, v: IFEX, 8. februar 2024; Ahmad Qadi: Unchecked online violence against Palestinians is fuelling genocidal violence and systemic discrimination, v: APC, 28. junij 2024; Marwa Fatafta: Genocide in the digital age: What role do social media companies play?, v: APC, 20. marec 2024;Law for Palestine: Law for Palestine Releases Database with 500+ Instances of Israeli Incitement to Genocide – Continuously Updated, v: Law for Palestine, 4. januar 2024.

^[31] Za več o zavezah Slovenije glej: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: Poziv k zaščiti prebivalstva pred genocidom in izvajanju odgovornosti zaščititi v Združenih narodih, v: Gov.si, 9. december 2023.