TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obsojenega V.L. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Po 98.a členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obsojenec dolžan plačati stroške, nastale v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, določene kot povprečnino v znesku 80.000,00 SIT.

Vložnikove navedbe, s katerimi ponuja drugačno presojo okoliščin, pomembnih pri odmeri kazenske sankcije, od tiste, ki jo je sprejelo sodišče v izpodbijani pravnomočni sodbi, ne pomenijo uveljavljanje kršitve kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP, ampak razlog iz 1. odstavka 374. člena ZKP, kar pa ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Storilčeva prištevnost se domneva in je zato ni potrebno posebej obrazlagati, razen če ne nastane sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje ali duševne zaostalosti ali zaradi kake druge trajne ali hude duševne motenosti prištevnost izključena ali zmanjšana, kar po 1. odstavku 265. člena ZKP narekuje odreditev psihiatričnega pregleda obdolženca.