TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 8 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

V sporih majhne vrednosti je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Mogoče je sicer uveljavljati, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP), ne pa tudi obratne situacije. Že iz tega izhaja, da ni pravilno pritožbeno izraženo stališče tožeče stranke, da pravilo, da dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati s pritožbo, ne velja v primeru, ko je slednje posledica bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, edino izjemo namreč predstavlja situacija, ko je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi napačne uporabe materialnega prava, ne pa tudi, ko naj bi bilo to posledica procesnih kršitev.

Zatrjevane nepravilnosti so neposredna posledica dela, ki ga je tožena stranka (glede na očitke tožeče stranke premalo skrbno) opravila za to, da bi izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Glede na svojo naravo te nepravilnosti pomenijo napako na sami stvari, tj. objektu, katerega predelava, je bila predmet podjemne pogodbe. Oplesk sten, vodovodne in elektroinštalacije, (vzidan) jekleni nosilec ipd. namreč pomenijo sestavine objekta, saj se v skladu s splošnim prepričanjem štejejo za del druge stvari, tj. objekta (prim. prvi odstavek 16. člena SPZ). Po mnenju pritožbenega sodišča bi bil namreč posledica pravilne izpolnitve obveznosti tožene stranke objekt, ki bi imel preboje izvedene tako, da zgoraj navedenih nepravilnosti ne bi bilo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo pravila OZ o stvarnih napakah pri podjemni pogodbi.