TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Nevšečnosti med zdravljenjem (npr. krajša nezavest, hospitalizacija,
vezanost na posteljo, razne vrste imobilizacij in fiksacij,
rentgensko slikanje, operacije, infuzije, transfuzije, injekcije,
previjanje ran, odstranitev šivov, uporaba invalidskega vozička in
bergel, bolniški stalež, obiskovanje ambulante, fizioterapija itd.),
ki jih trpi oškodovanec, se obravnavajo v okviru odškodnine za
telesne bolečine.
Ali in pod katerimi pogoji lahko posamezna od navedenih nevšečnosti
preraste v kakšno drugo samostojno obliko nepremoženjske škode (npr.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), je treba
presojati glede na vse okoliščine primera.

1) Sodna praksa je pred uveljavitvijo ZOR uvrščala med telesne
bolečine tudi tkim. 'nevšečnosti med zdravljenjem'. Ta pojem obsega
vrsto najrazličnejših težav, ki so zvezane z oškodovančevim
zdravljenjem in ki lahko dosežejo zelo visoko stopnjo neprijetnosti
oz. intenzivnosti. Zato lahko pri tej vrsti škode gre za resnično
negmotno škodo. Vprašanje pa je, v katero od veljavnih oblik škod po
ZOR jo je treba uvrstiti: ali med telesne bolečine ali med duševne
bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali med duševne
bolečine zaradi okrnitve pravice osebnosti.
Vsaka od možnih razvrstitev ima svojo težo. Tako se nevšečnosti
pogosto prepletajo s telesnimi bolečinami, kar bi kazalo na to, da to
obliko škode uvrstimo med telesne bolečine. Uvrstitev med duševne
bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti bi narekovale
psihične težave, ki jih povzročajo nevšečnosti med zdravljenjem; tudi
ne bi bilo ovire, da jih uvrstimo med duševne bolečine zaradi
okrnitve osebnosti, torej zaradi kršitve pravic do nedotakljivosti
duševne integritete človeka. Kljub vsem navedenim pomislekom pa ni
tehtnih razlogov za spreminjanje dosedanje sodne prakse, da torej
tudi nevšečnosti zaradi zdravljenja obravnavamo v okviru odškodnine
za telesne bolečine.
2) Podoben problem, kot se kaže pri uvrstitvi nevšečnosti med
zdravljenjem, se kaže tudi pri uvrstitvi nepremoženjske škode zaradi
nezavesti. Nedvomno lahko krajša nezavestna stanja uvrstimo med
nevšečnosti med zdravljenjem, torej med telesne bolečine. Tako je
bilo že odločeno, da je bilo v okviru odškodnine za telesne bolečine
upoštevano, da je bila tožnica nekaj dni v nezavesti. Tu pa ne gre za
'dolgotrajno nezavest' kot posebno obliko škode, ko prizadetega
iztrga iz življenjskega okolja za dalj časa (npr. za mesec ali več).
Škoda zaradi dolgotrajne nezavesti bi se zato lahko obravnavala v
okviru odškodnine za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.