TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in izpodbijani sklep v I. točki izreka v delu glede zakonskih zamudnih obresti spremeni tako, da je nasprotna udeleženka Republika Slovenije dolžna predlagatelju A. A. v roku 15 dni plačati zakonske zamudne obresti od 1.1.1992 do 1.1.2002.

II. Sicer se pritožba zavrne in v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v I. točki izreka glede odškodnine za manjvrednost parcele št. 5630/3 k.o. S.) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

V primeru t.i. dejanske razlastitve je ob izračunu odškodnine za razlaščeno nepremičnino treba upoštevati namembnost in dejansko stanje zemljišč ob dejanskem odvzemu iz posesti.

Povzeto stališče je treba uporabiti tudi pri odmeri odškodnine za manjvrednost zemljišča, ki je razlastitvenemu zavezancu ostalo po razlastitvi dela njegovih nepremičnin. Ne le zato, ker predhodno izpostavljeni zakon ne ureja posebej načina določitve te odškodnine, ampak tudi in predvsem zato, ker je do manjvrednosti tega zemljišča prišlo zaradi razlastitve in praviloma ob razlastitvi.

Pritožbeno stališče, da je škoda zaradi manjvrednosti te parcele nastala oz. postala dokončno znana šele v letu 2015, češ da predlagatelj pred tem ni mogel vedeti, da nasprotna udeleženka ne bo prevzela tudi te parcele, ne prepriča. Škoda zaradi manjvrednosti je nastala najkasneje 1.1.1992, okoliščina, ki jo izpostavlja pritožba, pa je lahko merodajna le pri presoji, kdaj je predlagatelj lahko uveljavljal odmeno zanjo, kar bi bilo (lahko) pomembno pri vprašanju morebitnega zastaranja njegovega zahtevka.

Na vrednost odvzetih nepremičnin oz. manjvrednost preostalih nepremičnin ne smejo vplivati spremembe v vrednosti, do katerih pride v času po odvzemu nepremičnine iz posesti in na katere razlastitvena udeleženca ne moreta vplivati.