Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki...

1150.

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O VARSTVU RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI, KI OGROŽAJO VSO DRŽAVO

Razglaša se zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 15. novembra 1989.

P št. 1085

Beograd, 15. novembra 1989

Predsednik Predsedstva SFRJ: dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: dr. Slobodan Gligorijevič l. r.

ZAKON
O VARSTVU RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI, KI OGROŽAJO VSO DRŽAVO

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, promet sredstev za varstvo rastlin in zdravstveno kontrolo rastlin v prometu čez državno mejo.

2. člen

Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo, je dolžnost družbenopolitičnih skupnosti in njihovih organov ter podjetij oziroma organizacij, kmetijskih zadrug in drugih oblik združevanja kmetov, imetnikov rastlin, imetnikov zemljišč, imetnikov prostorov za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih izdelkov, imetnikov naprav za predelavo rastlin in sredstev za prevoz rastlin, civilnih pravnih oseb in občanov (v nadaljnjem besedilu: imetniki rastlin).

Družbenopolitične skupnosti morajo na svojem območju zagotoviti opravljanje del poročanja in prognoziranja pojavov in gibanj rastlinskih bolezni in škodljivcev, določanja optimalnih rokov za njihovo zatiranje in dajanja strokovne pomoči imetnikom rastlin pri izvajanju ukrepov za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev, pa tudi sredstva za opravljanje teh del.

Dela iz drugega odstavka tega člena opravlja podjetje oziroma organizacija združenega dela, kmetijska zadruga in druga samoupravna organizacija ali skupnost (v nadaljnjem besedilu: podjetje oziroma organizacija), ki je registrirana za dela v zvezi z varstvom rastlin in ki ji pristojni organ družbenopolitične skupnosti zaupa opravljanje teh del.

Imetniki rastlin morajo sprejemati ukrepe za preprečevanje pojava in za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev na objektih, ki jih uporabljajo ali upravljajo ali s katerimi razpolagajo, oziroma na objektih, ki so lastnina občanov ali civilnih pravnih oseb ali ki jih oni uporabljajo, sodelovati pri izvajanju ukrepov za varstvo rastlin, ki ga organizira družbenopolitična skupnost, in pravilno uporabljati sredstva za varstvo rastlin v skladu z navodili za njihovo uporabo.

Zdravstveno stanje rastlin nadzoruje upravni organ družbenopolitične skupnosti, pristojen za varstvo rastlin.

3. člen

Z rastlinskimi boleznimi so po tem zakonu mišljena obolenja, ki jih povzročajo glivice, bakterije, virusi, mikoplazme ali njim podobni organizmi in parazitne cvetnice, z rastlinskimi škodljivci pa škodljive žuželke, škodljive grinje, škodljive stonoge, škodljive nematode, škodljivi polži, škodljivi sesalci in škodljive ptice.

Rastlinske bolezni in škodljivci, ki ogrožajo vso državo (v nadaljnjem besedilu: rastlinske bolezni in škodljivci), so po škodljivosti lahko karantenski ali gospodarsko škodljivi.

Karantenske rastlinske bolezni in škodljivci so po tem zakonu rastlinske bolezni in škodljivci, ki pomenijo posebno nevarnost za rastline, katere napadejo, in ki terjajo posebne ukrepe za zatiranje ali izkoreninjenje, da se ne bi prenesli ali širili. Karantenske rastlinske bolezni in škodljivci, ki niso ugotovljeni na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije, se uvrščajo v seznam A, te bolezni in škodljivci, ki so ugotovljeni na omejenem območju, pa v seznam B.

Gospodarsko škodljive rastlinske bolezni in škodljivci so rastlinske bolezni in škodljivci, ki so razširjeni v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in ki povzročajo večjo škodo in jih je mogoče uspešno zatirati z ukrepi posameznih imetnikov rastlin ali s posebnimi ukrepi družbenopolitičnih skupnosti.

Sezname karantenskih in gospodarsko škodljivih rastlinskih bolezni in škodljivcev izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

4. člen

Z rastlinami so po tem zakonu mišljene: žive rastline in njihovi deli, seme in sadilni material, rastlinski plodovi, vlakna predivnic, embalaža rastlinskega izvora, žagan les in gozdni sortimenti ter drugi proizvodi in predmeti, s katerimi se lahko prenašajo rastlinske bolezni in škodljivci.

S sredstvi za varstvo rastlin so po tem zakonu mišljeni kemični proizvodi ali proizvodi biološkega izvora, namenjeni za preprečevanje, zatiranje in uničevanje organizmov, ki so škodljivi za rastline, rastlinske izdelke in plodove; sredstva za uničevanje nezaželenih vrst rastlin in plevela; sredstva, ki delujejo na življenjske procese rastlin drugače kot sredstva za dognojevanje, med drugim tudi sredstva, ki povzročajo prezgodnje odpadanje listja (defolianti), sredstva, ki povzročajo pospešeno sušenje lista in drugih nadzemnih delov rastlin (desikanti), sredstva, ki preprečujejo kaljenje in rast rastlin (retardanti) ter sredstva za redčenje, preprečevanje prezgodnjega odpadanja plodov in za njihovo lažje pobiranje, in kemični proizvodi, ki se dodajajo tem sredstvom zaradi zboljšanja njihovega delovanja.

II. PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE RASTLINSKIH BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV

5. člen

Da se preprečita pojav in širjenje rastlinskih bolezni ali škodljivcev ali ugotovi njihova navzočnost, lahko pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini odredi:

1)

za določen čas in na določenem območju prepoved gojenja posameznih vrst, sort ali klonov kmetijskih in gozdnih rastlin;

2)

obvezno sodelovanje podjetij oziroma organizacij združenega dela in občanov pri zatiranju rastlinskih bolezni ali škodljivcev ter pri uporabi njihove opreme v ta namen;

3)

uničevanje rastlin in embalaže;

4)

dezinfekcijo, dezinsekcijo ali deratizacijo;

5)

po potrebi druge ukrepe.

6. člen

Imetniki rastlin morajo pregledovati svoje zemljišče, rastline, prostore, v katerih so uskladiščene rastline ali rastlinski izdelki, naprave za predelavo rastlin in sredstva za prevoz rastlin ter o pojavu rastlinske bolezni ali škodljivca in o sprejetih ukrepih takoj obvestiti pristojni organ ali najbližje podjetje oziroma organizacijo, ki ima strokovno službo za varstvo rastlin.

Podjetja oziroma organizacije, ki imajo strokovno službo za varstvo rastlin, morajo pristojni organ takoj obvestiti o pojavu in širjenju ali o nevarnosti nadaljnjega širjenja, rastlinske bolezni ali škodljivcev, za katere zvedo pri svojem delu, in dati strokovno pomoč pri njihovem zatiranju.

S strokovno pomočjo po drugem odstavku tega člena so mišljeni zlasti določanje vrst rastlinskih bolezni in škodljivcev, izbira sredstev za varstvo rastlin ter način in čas njihove uporabe.

7. člen

Kmetijski posevki za pridelovanje semena, objekti za pridelovanje gozdnega semena in objekti za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin morajo biti med vegetacijo najmanj dvakrat obvezno zdravstveno pregledani v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

Semena in sadilnega materiala, ki izvirata iz kmetijskih posevkov za pridelovanje semena oziroma iz objektov za pridelovanje gozdnega semena (posamičnih plus debel, gozdnih semenskih sestojev ipd.) in iz objektov za pridelovanje sadilnega materiala večletnih rastlin (razsadnikov idr.), ki niso bili zdravstveno pregledani, ni mogoče dajati v promet niti uporabljati za lastne potrebe.

Obvezni zdravstveni pregled posevkov in objektov iz prvega odstavka tega člena opravljajo podjetja oziroma organizacije, ki izpolnjujejo glede opreme in kadrov predpisane pogoje in ki jih za to pooblasti pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

Obvezni zdravstveni pregled pridelave brezvirusnega semenskega in sadilnega materiala opravljajo podjetja oziroma znanstvene organizacije, ki izpolnjujejo glede opreme, naprav, kadrov in objektov predpisane pogoje in ki jih z odločbo za to pooblasti funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

Če se pri obveznem zdravstvenem pregledu med vegetacijo ugotovita na posevku ali objektu iz prvega odstavka tega člena karantenska ali določena gospodarsko škodljiva rastlinska bolezen in škodljivec, se odredijo ukrepi za njuno zatiranje in izkoreninjenje.

O zdravstvenem stanju posevkov in objektov iz prvega odstavka tega člena izda podjetje oziroma organizacija iz tretjega in četrtega odstavka tega člena potrdilo, če je posevek oziroma objekt zdrav. Zdravstveno stanje kmetijskih posevkov za pridelovanje semena se vpiše v potrdilo o priznavanju semenskega posevka.

O ugotovljenem zdravstvenem stanju posevkov in objektov iz prvega odstavka tega člena obvesti podjetje oziroma organizacija iz tretjega in četrtega odstavka tega člena pristojni organ za varstvo rastlin.

Predpise o času in načinu opravljanja obveznega zdravstvenega pregleda in o merilih za ugotavljanje zdravstvenega stanja posevkov in objektov iz prvega odstavka tega člena, o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati podjetja oziroma znanstvene organizacije iz četrtega odstavka tega člena ter o obrazcu potrdila o zdravstvenemu stanju posevkov in objektov iz šestega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin. Odločba iz četrtega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu SFRJ.

8. člen

Za pridelovanje rastlin se ne smeta uporabljati niti dajati v promet seme in sadilni material, ki sta okužena s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem. Seme in sadilni material se ne smeta uporabljati in ne dajati v promet tudi, če sta okužena z določeno gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem nad odstotkom, ki ga za posamezne vrste rastlin določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

Vrste semena, ki jih določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organa, pristojen za varstvo rastlin, morajo biti pred dajanjem v promet ali pred uporabo za lastno pridelavo dane na dezinfekcijo oziroma dezinsekcijo.

Na deklaraciji vsakega pakiranja semena, ki je bilo dano na dezinfekcijo oziroma dezinsekcijo, morajo biti navedeni podatki o sredstvu za varstvo rastlin, s katerim je bila opravljena dezinfekcija oziroma dezinsekcija, ter klavzula: "Seme je strupeno in se ne sme uporabljati za prehrano ljudi, domačih živali, rib, ptic in divjadi.".

Tretji odstavek tega člena se ne nanaša na seme, ki je bilo dano na dezinsekcijo s fumigacijo.

9. člen

Skladišča in drugi prostori za skladiščenje rastlin določene zmogljivosti morajo imeti naprave za dezinsekcijo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki so predpisani za preprečevanje pojava in za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev.

Pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

10. člen

V prostorih za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin ter v sredstvih za prevoz rastlin, v katerih je bila ugotovljena rastlinska bolezen ali škodljivec, je treba opraviti dezinfekcijo, dezinsekcijo ali deratizacijo, da bi se zatrla rastlinska bolezen ali škodljivec.

V prostore in sredstva iz prvega odstavka tega člena, v katerih je bila ugotovljena karantenska rastlinska bolezen ali škodljivec, je prepovedano dajati ali iz njih jemati rastline in druge predmete (naprave, stroje ipd.), s katerimi se lahko prenese rastlinska bolezen ali škodljivec, in sicer dokler se rastlinska bolezen ali škodljivec ne zatre oziroma ne izkorenini.

11. člen

Dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter deratizacijo v prostorih iz 10. člena tega zakona lahko opravi le podjetje oziroma organizacija, ki ima v delovnem razmerju za nedoločen čas delavce z ustrezno visoko strokovno izobrazbo, ki izpolnjuje glede tehnične opremljenosti pogoje, ki jih predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin, in ki jo pooblasti pristojni organ v republiki oziroma avtonomni pokrajini.

12. člen

Uničenje rastlin je mogoče odrediti samo, če so okužene s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, ki ga drugače ni mogoče zatreti, rastlin pa ni mogoče izkoristiti za druge namene brez nevarnosti širjenja karantenske rastlinske bolezni ali škodljivca, ali če je gojenje teh rastlin prepovedano.

Uničenje semena, sadilnega materiala in embalaže je mogoče odrediti tudi tedaj, če so okuženi z določeno gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, ki ga drugače ni mogoče zatreti, semena, sadilnega materiala in embalaže pa ni mogoče izkoristiti za druge namene brez nevarnosti širjenja rastlinske bolezni ali škodljivca.

Rastline, ki se štejejo po zveznih predpisih o zdravstveni neoporečnosti živil in o krmilih za onesnažene (kontaminirane) s sredstvi za varstvo rastlin, je treba uničiti, če jih ni mogoče izkoristiti za druge namene.

Rastline iz tretjega odstavka tega člena se lahko izkoristijo za druge namene te s soglasjem pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini na podlagi poročila, ki ga da o ugotovitvah kemične analize vzorca za to posebej pooblaščeno podjetje oziroma znanstvena organizacija, in predloga iz poročila o možnem varnem izkoriščanju teh rastlin za druge namene.

Predpise o načinu uničevanja rastlin iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

13. člen

Prepovedano je brez pooblastila dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkrite karantenske rastlinske bolezni ali škodljivca v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Podatki o pojavu na novo odkrite karantenske rastlinske bolezni ali škodljivca se objavljajo po navodilu, ki ga predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

14. člen

Organi Jugoslovanske ljudske armade sprejemajo ukrepe za zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev na rastlinah in objektih, ki jih uporablja Jugoslovanska ljudska armada, ter obveščajo pristojni organ skupščine občine, na območju katere je enota oziroma zavod Jugoslovanske Ljudske armade, o pojavu rastlinskih bolezni ali škodljivcev ter o sprejetih ukrepih za njihovo zatiranje.

Predpise o organizaciji in delu službe za varstvo rastlin v Jugoslovanski ljudski armadi izda zvezni sekretar za ljudsko obrambo.

15. člen

Organi za notranje zadeve morajo v okviru svojih pristojnosti na zahtevo organov, ki sprejemajo ukrepe za varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, pomagati pri izvajanju s tem zakonom določenih ukrepov za varstvo rastlin.

Na zahtevo funkcionarja, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin, ali pristojnega organa v republiki oziroma avtonomni pokrajini morajo pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev pomagati tudi enote civilne zaščite ter enote teritorialne obrambe. Ob veliki nevarnosti širjenja posebno nevarne rastlinske bolezni in škodljivca je mogoče pritegniti tudi enote Jugoslovanske ljudske armade.

III. ZDRAVSTVENA KONTROLA RASTLIN V PROMETU

1. Zdravstvena kontrola rastlin v notranjem prometa

16. člen

Rastline se lahko dajejo v notranji promet, če niso okužene s karantenskimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci.

Seme in sadilni material se lahko dajeta v notranji promet, če nista okužena s karantenskimi in ne z določenimi gospodarsko škodljivimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci nad odstotkom, ki ga za posamezne vrste semena in sadilnega materiala določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

Če upravni organ, pristojen za varstvo rastlin, pri kontroli zdravstvenega stanja semena in sadilnega materiala v prometu ne more ugotoviti njune zdravstvene neoporečnosti, lahko vzorce semena in sadilnega materiala na stroške lastnika zaupa podjetju oziroma organizaciji iz tretjega in četrtega odstavka 7. člena tega zakona, da ugotovi njihovo zdravstveno stanje.

17. člen

Ne glede na 16. člen tega zakona se lahko rastline, ki so okužene ali se zanje sumi, da so okužene s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, ter seme in sadilni material, ki sta okužena ali se zanju sumi, da sta okužena tudi z določeno gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, pod predpisanimi pogoji dajo v notranji promet za industrijsko predelavo, neposredno porabo ali v znanstvene namene.

Predpise o pogojih za dajanje rastlin iz prvega odstavka tega člena v promet izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

18. člen

Rastline z območja, okuženega s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem (okuženo območje), s katerimi se lahko prenese karantenska rastlinska bolezen ali škodljivec in zaradi katerih je to območje razglašeno za okuženo, morajo biti obvezno zdravstveno pregledane v kraju nakladanja pred odpravo na območje, ki ni okuženo s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, ali na drugo okuženo območje, če se prevažajo čez neokuženo območje.

Sadilni material mora biti obvezno zdravstveno pregledan pred odpravo iz objekta, v katerem je bil pridelan.

Obvezen zdravstveni pregled iz prvega in drugega odstavka tega člena opravi pristojni upravni organ družbenopolitične skupnosti, s katerega območja se odpravi pošiljka rastlin.

Če rastline iz prvega odstavka tega člena niso okužene s karantensko boleznijo, seme in sadilni material pa tudi z določeno rastlinsko boleznijo ali škodljivcem, se izda pošiljatelju potrdilu o zdravstvenem stanju rastlin v notranjem prometu, ki velja 15 dni po izdaji. Če so takšne rastline okužene, se izda odločba, da jih je prepovedano odpraviti.

Za izdajo potrdila iz četrtega odstavka tega člena se plača povračilo v skladu s predpisom republike oziroma avtonomne pokrajine.

Območja, okužena s karantenskimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci, razglaša funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

Obrazec potrdila o zdravstvenem stanju rastlin iz četrtega odstavka tega člena predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

19. člen

Podjetja oziroma organizacije, ki opravljajo storitve železniškega, pomorskega, rečnega, jezerskega, zračnega, cestnega in poštnega prometa, druga podjetja oziroma organizacije in posamezniki ne smejo prevažati rastlin z okuženega območja brez potrdila o zdravstvenem stanju rastlin.

2. Zdravstvena kontrola rastlin pri uvozu, izvozu in tranzitu

20. člen

Rastline se lahko uvažajo, izvažajo in prevažajo v tranzitu le čez določene mejne prehode.

Mejne prehode iz prvega odstavka tega člena določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

21. člen

Pošiljke rastlin in drugih proizvodov in predmetov, ki se uvažajo in s katerimi se lahko prenesejo rastlinske bolezni in škodljivci, morajo imeti potrdilo o zdravstvenem stanju (fitocertifikat), ki ga izda organ, pristojen za varstvo rastlin države izvoznice. Za te pošiljke je obvezen zdravstveni pregled, ki ga na mejnem prehodu opravi zvezni mejni inšpektor za varstvo rastlin.

Potrdilo iz prvega odstavka tega člena morajo imeti tudi rastline, ki jih posamezniki prinesejo v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ali jih dobijo v poštnih pošiljkah.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se posamezne vrste pošiljk rastlin, ki jih določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin, pod določenimi pogoji lahko uvažajo tudi brez potrdila o zdravstvenem stanju, če se z obveznim zdravstvenim pregledom na mejnem prehodu ugotovi, da niso okužene s karantensko ali z določeno gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem.

Predpise o načinu opravljanja obveznega zdravstvenega pregleda iz prvega odstavka tega člena in o določitvi pogojev iz tretjega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

22. člen

Zdravstveno stanje sadilnega materiala večletnih rastlin, s katerim se prenašajo ali se lahko prenesejo karantenske rastlinske bolezni in škodljivci, katerih navzočnosti ni mogoče ugotoviti pri obveznem zdravstvenem pregledu na mejnem prehodu (skrite okužbe), je treba spremljati pri končnem uporabniku (na kraju sajenja) pod pogoji, ki jih določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin. Zdravstveno stanje sadilnega materiala spremlja pooblaščeno podjetje oziroma organizacija iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona, ki mora poslati poročilo o ugotovljenem zdravstvenem stanju tega materiala republiškemu oziroma pokrajinskemu organu, pristojnemu za varstvo rastlin.

Zvezni mejni inšpektor za varstvo rastlin, ki je opravil obvezen zdravstveni pregled sadilnega materiala iz prvega odstavka tega člena, obvesti pristojni republiški oziroma pokrajinski organ za varstvo rastlin o vrsti in količini tega materiala ter o njegovem uvozniku oziroma končnem uporabniku.

Vrste sadilnega materiala iz prvega odstavka tega člena določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

Zdravstveno stanje uvoznega semena je treba ugotoviti pred deklariranjem in dajanjem v promet ali pred uporabo za lastne potrebe.

23. člen

Če pošiljka rastlin, ki se uvozi, razen pošiljk iz tretjega odstavka 21. člena in iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, nima potrdila o zdravstvenem stanju (prvi in drugi odstavek 21. člena), odredi zvezni mejni inšpektor za varstvo rastlin z odločbo, da se pošiljka vrne pošiljatelju, če gre za poštno pošiljko pa da se vrne pošiljatelju ali uniči.

Rastline, ki jih občani prinesejo v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo brez potrdila o zdravstvenem stanju (fitocertifikata), organi carinske službe odvzamejo in jih izročijo zveznemu mejnemu inšpektorju za varstvo rastlin, da jih uniči v navzočnosti carinskega organa.

Če ima pošiljka iz prvega odstavka tega člena oziroma če imajo rastline iz drugega odstavka tega člena potrdilo o zdravstvenem stanju, vendar se z obveznim zdravstvenim pregledom ugotovi, da je pošiljka okužena oziroma da so rastline okužene s karantensko rastlinsko boleznijo ali škodljivcem ali z določeno gospodarsko škodljivo rastlinsko boleznijo ali škodljivcem nad določenim odstotkom, ki ga na kraju uvoza z dezinfekcijo ali dezinsekcijo ni mogoče popolnoma zatreti, zvezni mejni inšpektor za varstvo rastlin ne dovoli uvoza take pošiljke oziroma takih rastlin, temveč z odločbo odredi, da se taka pošiljka vrne ali uniči, če obstaja nevarnost širjenja okužbe.

Če zvezni mejni inšpektor oceni, da se lahko ugotovljena okužba uspešno zatre z dezinfekcijo ali dezinsekcijo, dovoli ne glede na tretji odstavek tega člena, da se taka pošiljka pod pogoji, ki jih predpiše funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin, prepelje do najbližjega kraja, kjer se lahko izvedejo ti ukrepi.

Predpise o načinu uničevanja pošiljk iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ter o dovoljenem odstotku okuženosti z določenimi gospodarsko škodljivimi rastlinskimi boleznimi in škodljivci iz tretjega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

24. člen

Pošiljke rastlin, ki se prevažajo v tranzitu skozi Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in se na območju Socialistične federativne republike Jugoslavije prekladajo v druga prevozna sredstva (razen kontejnerskih pošiljk), morajo imeti potrdilo o zdravstvenem stanju (fitocertifikat), ki ga izda organ, pristojen za varstvo rastlin, države izvoznice, in morajo biti obvezno zdravstveno pregledane v kraju prekladanja.

Pošiljke rastlin iz prvega odstavka tega člena je mogoče prekladati v druga prevozna sredstva samo v krajih, ki so določeni za promet rastlin čez državno mejo.

Če se z obveznim zdravstvenim pregledom iz prvega odstavka tega člena ugotovi karantenska ali določena gospodarsko škodljiva rastlinska bolezen ali škodljivec nad odstotkom, ki ga za posamezne vrste rastlin določi funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin, zvezni mejni inšpektor za varstvo rastlin prepove prevoz pošiljke rastlin in odredi, da se vrne, če z mednarodno pogodbo ni drugače določeno.

Predpise o načinu opravljanja obveznega zdravstvenega pregleda iz prvega odstavka tega člena izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

25. člen

Pri uvozu in prevozu pošiljk rastlin v tranzitu se opravi obvezen zdravstveni pregled:

1)

na mejnem prehodu, če se pošiljka uvozi z železniškimi, rečnimi, jezerskimi, morskimi ali cestnimi prometnimi prevoznimi sredstvi;

2)

v kraju carinjenja, v katerem obstaja zvezna mejna inšpekcija za varstvo rastlin če se pošiljka uvozi s sredstvi poštnega ali letalskega prometa.

Železniške postaje, morske luke, rečna pristanišča, jezerska pristanišča, letališča, cestni mejni prehodi, kontejnerski terminali in carinske pošte, na katerih oziroma v katerih se opravlja obvezen zdravstveni pregled iz prvega odstavka tega člena, morajo zagotoviti pogoje za varen in kakovosten zdravstveni pregled pošiljk rastlin.

Predpise o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati objekti iz drugega odstavka tega člena, izda funkcionar, ki vodi zvezni upravni organ, pristojen za varstvo rastlin.

Zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, ki ogrožajo vso državo

Časovnica