TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi, odločba sodišča prve stopnje se v izpodbijani III., IV.2 in IV.6 točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbi tožeče stranke (tožene stranke po nasprotni tožbi) se ugodi tudi v preostalem delu, in sicer se odločba sodišča prve stopnje v IV.3 točki izreka spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi (tožene stranke po osnovni tožbi) zavrne še za znesek 1.666,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2010 dalje od plačila, v IV.4 izreka pa spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožeče stranke po nasprotni tožbi (tožene stranke po osnovni tožbi) še za 37.658,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2018 dalje do plačila.

III. Pritožba tožene stranke (tožeče stranke po nasprotni tožbi) se v preostalem delu zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje (tj. v zavrnilnem delu IV.3 in IV.4 točke izreka ter v IV.5 točki izreka).

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.

Pravdni pobot se lahko opravi tudi z zastarano terjatvijo po določilu 314. člena OZ; predpostavka (tudi za procesno) pobotanje z zastarano terjatvijo je zgolj ta, da nasprotna terjatev še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot.

Ni pomembno, ali oškodovanec dejansko pozna obseg škode in konkretni znesek denarne odškodnine, do katerega bi bil upravičen za pretrpljeno škodo, temveč zadostuje, da so mu mogle biti znane okoliščine, na podlagi katerih bi lahko opredelil obseg škode in izračunal znesek odškodnine. Zastaranje tako začne teči, ko je oškodovanec glede na okoliščine primera mogel ob običajni vestnosti izvedeti za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek

V pravni stroki je nesporno, da je izvedenec v skladu z drugim odstavkom 252. člena ZPP upravičen zahtevati dodatna pojasnila, v skladu z razpravnim načelom pa sodišče izvede dodatni dokaz med drugim, če se je stranka na izvedenčevo pobudo odzvala z ustreznim dokaznim predlogom, zato le-ta ni prepozen.