TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Ne drži ugotovitev pritožbenega sodišča, da tožnik pred sodiščem prve stopnje ni pravočasno podal trditvene podlage za ugotovitev, da je vozilo, ki ga je upravljal toženec bilo težje od 3.500 kg in da je vleklo priklopnik, ki ni lahki ali bivalni priklopnik. Res je sicer, da je tožnik šele v pritožbi podal navedbe, da je hitrost za skupino vozil, v katero je sodilo vozilo, ki ga je upravljal toženec, omejena na 70 km/h, saj je na cestah hitrost vožnje za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vleče priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik, omejena na 70 km/h (po 33. členu ZVCP-1), vendar pa je že v tožbi, ko je govoril o toženčevi neprilagojeni hitrosti, navedel,“da bi lahko toženec z vozilom vozil na tej cesti največ 70 km/h, da je znašala generalna omejitev hitrosti na tej cesti 70 km/h in da bi toženec moral peljati počasneje, kot je bila sama generalna omejitev hitrosti 70 km/h.“ Navedene pravočasne trditve so po presoji Vrhovnega sodišča zadostne za presojo o omejitvi hitrosti vožnje na cesti na 70 km/h po 2. točki prvega odstavka 33. člena ZVCP-1. Po citirani določbi je hitrost vožnje na cestah omejena na 70 km/h za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kg, ki vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik.